Izjemni govorci, presenetljiva dejstva in ganljive zgodbe so navdušile občinstvo na Univerzi Alma Mater Europaea, ki je v sodelovanju s Študentskim svetom 10. januarja 2025 uspešno organizirala odmevni dogodek TED Talk X v Mariboru.
"Zelo smo ponosni na naše študente, ki so uspešno pridobili licenco za organizacijo tega odmevnega dogodka. Dokazujejo, da so inovativni, sledijo trendom in razmišljajo izven okvirjev. Čestitke pa tudi našim odličnim raziskovalcem in stokovnjakom, ki so resnično navdihnili s svojimi zgodbami. Veseli me, da bodo te vsebine dostopne milijonom gledalcem po svetu in bomo s tem prispevali k širjenju znanja, spodbudili k razmisleku in iskanju rešitev za globalne izzive," je po dogodku izpostavila dekanja Fakultete ECM na Univerzi Alma Mater Europaea izr. prof. dr. Barbara Toplak Perovič.
[[image_8_article_73446]]
Obiskovalci so bili lahko priča raznolikim temam, od iskanja življenjskega smisla do umetne inteligence pri napovedovanju poplav in suš. Poglobljeno so raziskali zdravljenje težav s fizioterapijo in poslušali osebne izkušnje ter ganljive zgodbe o boju z boleznijo. Odkrivali so resnico o nacizmu in tajnih načrtih, povezanih s Hitlerjevim obiskom na Slovenskem, ter se podali po srčni poti Fizioterapevtov brez meja.
Raznolike teme z govorci, polnimi znanja in izkušenj
Red. prof. Sebastjan Kristovič svoje življenje in delo posveča razumevanju in iskanju življenjskega smisla. Prepričan je, da je občutenje življenjske smiselnosti najpomembnejši kriterij človekove sreče in zadovoljstva: "Ljudem manjka navdušenja, radosti in veselja. Manjka preprostega zadovoljstva z življenjem. Celotne generacije, še posebej mladi, trpijo za pomanjkanjem življenjskega smisla in občutjem notranje praznine. Kriza smisla pa se izraža v zasvojenostih, agresiji in duševnih stiskah, ki so posledice napačnih odločitev in zgrešenega načina življenja."
[[image_1_article_73446]]
Dr. Matevž Vremec se osredotoča na raziskovanje vplivov podnebnih sprememb na vode v Alpah. Pri svojem delu uporablja napredne modele umetne inteligence za napovedovanje poplav in suš ter razvija inovativne rešitve za učinkovitejše upravljanje vodnih virov. Sam pravi: "Ekstremni vremenski dogodki so neizogibni, a z umetno inteligenco imamo priložnost, da se nanje pravočasno pripravimo in zavarujemo našo prihodnost."
[[image_2_article_73446]]
Alen Pavlec Alen Pavlec je odgovarjal na vprašanje, kako fizioterapevti rešujejo težave ljudi. Verjame, da bo do svoje upokojitve prispeval k izboljšanju zdravstvenega sistema do te mere, da bodo pacienti bolj vključeni in deležni pomoči takrat, ko jo potrebujejo: "Zaradi staranja populacije, pasivnega življenjskega sloga in porasta športnih poškodb ima fizioterapija odličen potencial za reševanje mišično-skeletnih težav. Za sistemsko uvedbo rešitev pa je potrebno sodelovanje stroke, akademske skupnosti in državnih odločevalcev."
[[image_3_article_73446]]
Lukas Lupis Pirc ima diagnozo disleksije in ADHD-ja, kar mu je v preteklosti oteževalo šolanje, organizacijo ter soočanje z nerednimi urniki in dolgimi urami učenja: "Moja pot je kratka, vendar nosi sporočilo, ki ga morda premalokrat slišimo. Naše ovire, muke in tlake so tam z razlogom, da nas preusmerijo in naučijo, česa vsega smo zmožni, ter nas opomnijo, da se ne smemo nikoli podcenjevati. V viharju misli in nereda, ki vlada v glavah nas vseh, pa nikakor ne smemo pozabiti, da brez srčnosti, strpnosti in empatičnosti ne pridemo daleč – niti s seboj niti z družbo."
[[image_4_article_73446]]
Tadeja Polanšček je žena, mama, fizioterapevtka in neustavljiva borka, ki ji je življenje odvzelo zmožnost hoje, a nikoli ni izgubila življenjske energije: "Gladiatorka sem, borim sem z velikani v amfiteatru, mišice me pečejo. A sem še tu. Počutim sem kot čarovništva obtožena ženska, ki gori na visokem ognju. A sem še tu. Bolezen me ni premagala, posadila sem jo v invalidski voziček, da jo imam pod nadzorom. Jaz sem lastnica svojega življenja, samo jaz in ne moja diagnoza. In jaz, jaz sem dovolj."
[[image_5_article_73446]]
Dr. Daniel Siter, svetovni popotnik in vnet raziskovalec, ki ga je pot peljala od predavanja v Johannesburgu do avtorstva in otvoritve razstave v Moskvi ter izdaji ene bolje prodajanih knjig v slovenskem zgodovinopisju: "Hitlerjev obisk Maribora je bil svojevrsten fenomen, saj je med vojno obiskal le peščico mest izven nemškega rajha. Ob njegovem obisku Maribora se je zgodil smešen in za Nemce ponižujoč incident, ko je naključno ogovoril protokolarno določenega otroka, ki pa ni znal niti besedice nemško. Toliko o tedanjih nemških teorijah, kako smo Slovenci jezikovno bližje Germanom kot Slovanom. Meni najbolj presunljivo pa je odkritje, da so že pred vojno na tajnih seznamih popisovali Slovence, ki naj bi jih izselili, zaprli, poslali v taborišča ali celo usmrtili."
[[image_6_article_73446]]
Lana Ritlop je fizioterapevtka, humanitarka in ustanoviteljica zavoda Fizioterapevti brez meja, ki že sedem let s svojo ekipo pomaga ljudem v najbolj odročnih in zapostavljenih delih sveta in tudi doma. Njeno delo je zaznamovalo več kot 2.000 obravnav in sodelovanje s 150 prostovoljci: "Pravo dajanje je brezpogojno. Zanimivo je, kako nas preseganje lastnih meja in con udobja oblikuje ter kako lahko pri pomoči drugim odkrijemo najboljšo različico sebe. Skozi izkušnje na oddaljenih in skoraj pozabljenih kotičkih pod soncem sem spoznala globlji pomen tega, kaj pomeni biti most med svetovi."
[[image_7_article_73446]]
