V zadnjem času sta bili deležni pomembnih napovedi dve vidni mariborski podjetji, Pošta Slovenije in Nova KBM. Pošta Slovenije je bila v osnutku prenovljene strategije upravljanja državnih naložb iz seznama strateških naložb uvrščena na med pomembne naložbe, medtem ko je v proces združevanja Nove KBM in SKB v OTP posegla novica o tem, da predsednik uprave OTP banke John Denhof s koncem mandata odhaja v pokoj.
Obe napovedi sta sprožili ugibanja o tem, kaj to pomeni za prihodnost teh podjetij ter nadaljevanje njune zgodbe v Mariboru.
Pošta Slovenije odslej ne več strateška naložba
Spomnimo ... Ministrstvo za finance je v osnutku prenovljene strategije upravljanja državnih naložb Pošto Slovenije nedavno uvrstilo med pomembne naložbe.
Kljub strahu pa to ne pomeni, da sprememba s seboj prinaša obet prodaje Pošte Slovenije, kot je bilo osnutku strategije očitano.
Po besedah Ministrstva za finance je uvrstitev Pošte med pomembne naložbe posledica njene ključne vloge pri zagotavljanju javnih storitev in njenega pomembnega prispevka k slovenskemu gospodarstvu.
Pošta Slovenije ima namreč obsežno mrežo poslovalnic po vsej državi, ki so dostopne tudi v manjših krajih in na podeželju. S tem zagotavlja ključno infrastrukturo za opravljanje različnih storitev, kot so pošiljanje pisem in paketov, plačevanje položnic in dvig gotovine. Poleg tega Pošta Slovenije zaposluje veliko ljudi, kar jo uvršča med pomembne delodajalce v Sloveniji.
Na Pošti Slovenija so tako ob umestitvi podjetja med pomembne naložbe povedali, da bo Pošta kot: »... izvajalec univerzalne poštne storitve po javnem razpisu še naprej zagotavljala dostopnost do poštnih storitev po celotnem ozemlju Republike Slovenije in kakršna koli morebitna sprememba ne vpliva na izvajanje univerzalne poštne storitve.«
Za kaj pri predlogu novega odloka o strategiji upravljanja naložb države sploh gre in zakaj se Pošta skladno z njim umešča »v novo kategorijo«?
Na Ministrstvu za finance pojasnjujejo, da so predlog novega odloka pripravili po temeljitem strokovnem razmisleku, pri čemer so sledili predpisani strukturi iz Zakona o Slovenskem državem holdingu, hkrati pa so slednjo prilagodili aktualnemu stanju.
»Nekaj podjetij je bilo po letu 2015, ko je bila sprejeta prva strategija, npr. prodanih ali so šla v stečaj, hkrati pa je bila k SDH pripojena DUTB,« pojasnjujejo na Ministrstvu za finance in dodajajo: »Predlog nove strategije zato ne vključuje le kapitalskih naložb, ampak se nanaša na širše naložbe države, npr. tudi nepremičnine v lasti SDH.«
Ob tem poudarijo še: »V predlogu novega odloka o strategiji upravljanja naložb države je Pošta Slovenije uvrščena med pomembne naložbe, kar pa nikakor ne pomeni, da je v načrtu prodaje, ali da je to dokončen predlog ministrstva, ki je, kot že navedeno, v tej fazi podalo strokovno premišljen predlog odloka.«
Predlog torej, kot podčrtajo, ni dokončen, na Ministrstvu za finance pa so tako pripravljeni na dialog. Šele po pogovorih z različnimi deležniki, kot so recimo ESS in ESSO, bo ministrstvo predlog odloka uvrstilo v medresorsko usklajevanje in v odločanje vladi.
Kaj zakonodaja predvideva za Pošto Slovenije?
Ob tem nam na Ministrstvu za finance še nekoliko podrobneje orišejo strategijo, ki se dotika Pošte Slovenija.
»Zakon o SDH, na podlagi katerega je pripravljen predlog strategije, za strateške naložbe predpisuje, da z njimi Republika Slovenija poleg gospodarskih dosega tudi strateške cilje. Za Pošto Slovenije bi bili taki relevantni denimo cilji povezani z opravljanjem javnih služb,« pojasnijo in nadaljujejo:
»V primeru Pošte Slovenije gre za izvajajanje univerzalnih poštnih storitev, vendar zgolj na podlagi odločbe Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS), ki trenutno velja do 31. 5. 2028. AKOS namreč odločbo izda v skladu z Zakonom o poštnih storitvah na podlagi analize stanja ali javnega razpisa, tako da Pošta Slovenije z zakonom ni določena za izvajalko javne službe, kot je v primeru drugih strateških naložb, ki opravljajo obvezne gospodarske javne službe, gospodarske javne službe in javne službe in so za njihovo izvajanje financirane iz državnega proračuna (npr. STA, Uradni list RS, Družba za upravljanje javnega potniškega prometa, Slovenske železnice…).«
Poudarijo še, da je v strategiji poleg tega eksplicitno zapisano, da mora biti vsako razpolaganje z deleži utemeljeno v letnem načrtu upravljanja naložb, h kateremu svoje soglasje poda tudi vlada, kar pa v praksi pomeni, da Slovenski državni holding kot lastnik ali upravljavec naložb z njimi ne more prosto razpolagati.
Na Ministrstvu za finance opomnijo še: »Ne glede na novo opredelitev naložbe za pomembno, bi lahko SDH že na podlagi obstoječe strategije razpolagal z deležem v družbi do državnega deleža 50 % + 1 delnico, vendar takšnih predlogov in aktivnosti tudi do sedaj ni bilo.«
Se združena OTP banka sploh vidi v Mariboru?
Če so po pojasnilih Ministrstva za finance strahovi o tem, da nova strategija pripravlja teren za prodajo Pošte Slovenija, odveč, pa v našem, podravskem koncu duhove buri še ena novica.
Prav sredi procesa združevanja Nove KBM in SKB banke v OTP banko je javnost presenetila novica, da se s položaja predsednika uprave OTP banke s koncem mandata oziroma s koncem leta 2024 poslavlja John Denhof. Ob združevanju se tako nova združena banka sooča z iskanjem njegove zamenjave, ob korenitih premikih v nastajajoči združeni banki pa se postavlja vprašanje, ali ta svojo prihodnost sploh (še) vidi v Mariboru.
Kot pojasnijo na Novi KBM, je razlog za umik Johna Denhofa s funkcije predsednika uprave njegova želja po preusmeritvi v nove poklicne in osebne odzive.
Tako je nedavno Denhof ob napovedi odhoda dejal: »Nova KBM je v odlični kondiciji, saj je v preteklem letu dosegla najboljše finančne rezultate v svoji zgodovini. Slednje predstavlja odličen trenutek za združitev s SKB banko. Zdaj je pravi čas, da se pripravim na miren in transparenten odhod. Popolnoma zaupam upravi bodoče združene banke in vem, da bodo kultura in vrednote, ki smo jih uspešno zgradili skupaj, živele še naprej.«
Na Novi KBM tako pojasnijo, da iskanje novega predsednika uprave s strani lastnika, torej OTP banke, že poteka, pri čemer bo odločitev sprejeta predvidoma v juniju.
Kaj pa prihodnost Nove KBM?
Odhod Denhofa s seboj prinaša tudi druga vprašanja, ki so, predvsem oziraje se v mariborsko preteklost ter selitev številnih uprav »naših« podjetij v slovenski center, povsem upravičena. A tega, kot pojasnjujejo na NKBM, ni v načrtu.
»V okviru priprav na združitev Nove KBM in SKB banke, ki potekajo v skladu s pričakovanji in zastavljeno časovnico, se poleg drugih ključnih aktivnosti v zvezi s poslovanjem bodoče združene banke skrbno preučuje tudi lokacija njenega sedeža,« pojasnijo ter dodajo:
»Selitev uprave ali zaposlenih Nove KBM ni načrtovana. Vsi ustrezni deležniki bodo pravočasno obveščeni, tako kot doslej, o vseh pomembnih odločitvah.«
Dodajo še, da bo združena banka tako v prihodnje poskrbela tudi za svojo aktivno vlogo v Mariboru ter širši regiji, kjer je Nova KBM že tradicionalno prva izbira strank tako na področju poslovanja s prebivalstvom kot z gospodarskimi družbami.
»Obenem bomo še naprej spodbujali vzajemno koristna partnerstva z lokalnimi skupnostmi povsod, kjer delujemo,« še dodajajo v Novi KBM ter pripomnijo: »Ostajamo tudi eden večjih sponzorjev v državi, sponzorstvo in donatorstvo pa bomo še krepili predvsem na področjih športa, kulture, izobraževanja in dobrodelnosti, in sicer v podporo tako lokalnim projektom kot nacionalnim iniciativam.«
»Mariborski« Nova KBM ter Pošta Slovenije tako zaenkrat kljub nedavnim spremembam ostajata varni in naši, le upamo pa lahko, da je bila komunikacija nedavnega dogajanja povsem transparentna in da bosta dve za gospodarstvo regije ključni podjetji svojo vlogo v našem okolju aktivno igrali še naprej.
