Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne Maribor je danes v stavbi nekdanjega nacističnega taborišča Stalag XVIII ob 80. obletnici konca druge vojne odprl razstavo Ko odpove pravo: Stalag XVIII med uničevalnostjo in osvoboditvijo. Ob tem so v sodelovanju z univerzo Alma Mater in Sinagogo Maribor pripravili znanstveno konferenco.

Neizbrisna dediščina taborišča za vojne ujetnike v Mariboru

Kot je povedal avtor razstave Daniel Siter, sicer zgodovinar in raziskovalec Alme Mater ter zunanji sodelavec MRC Maribor, ta razkriva neizbrisno dediščino taborišča za vojne ujetnike v Mariboru in spodbuja razmislek o mednarodnem vojnem pravu.

V kontekstu jubilejne obletnice konca druge svetovne vojne se po njegovem premalo poudarja vidik odpovedovanja prava. Eden od razstavnih panojev se zato usmerja prav k mednarodnemu vojnemu pravu, ki je bilo zakoličeno predvsem s Haaškimi konvencijami in Ženevsko konvencijo o ravnanju z vojnimi ujetniki.

[[image_1_article_77045]]

"Zlasti zahodno zgodovinopisje še vedno meni, da se je s sovjetskimi vojnimi ujetniki, med drugim tudi tukaj v Mariboru, ravnalo tako grozovito in z množičnimi poboji, predvsem zaradi tega, ker niso spadali pod določila in obligacije Ženevske konvencije, kar pa ni res. Dokument je namreč veleval, da za državo, ki je podpisala konvencijo in se zapletla v vojno z državo, ki je ni podpisala, prav tako veljajo vsa določila," je dejal Siter.

Prav to je po njegovih besedah eden od poudarkov razstave, saj naj bi tudi odpoved in nespoštovanje prava bil eden od osnovnih vzrokov za to, kar se je med vojno dogajalo na Slovenskem.

Druga svetovna vojna na Slovenskem zelo kompleksna

Tudi na znanstveni konferenci je bil poudarek na omenjeni tematiki, pa tudi na tezi, da je druga svetovna vojna na Slovenskem zelo kompleksna in je ne moremo strogo časovno zamejiti na čas od leta 1941. S svojimi prispevki so v razpravi sodelovali Boris Hajdinjak iz mariborske Sinagoge ter zgodovinarji Marjan Linasi in Lea Knez iz Koroškega pokrajinskega muzeja, Metka Fujs in Darjan Lorenčič.

"Okrogel jubilej, ki ga obeležuje skoraj ves svet, tudi za nas pomeni velik dogodek, zato, ker smo že pred leti iztrgali iz pozabe objekt enega največjih taborišč v Mariboru. Ves razvoj, ki smo ga od leta 2011 postopoma po korakih delali do danes, nam je omogočil, da smo se uveljavili tudi na mednarodnem prizorišču," je dejal prvi mož MRC Maribor Janez Ujčič.

Kot je dodal, je njihova glavna naloga uveljavljati zgodovinsko resnico, ki je ena sama in pomeni svetovni boj proti nacizmu in fašizmu ter porajajočemu se neonacizmu v svetu. Ob tem je spomnil, da je v mariborskem taborišču umrlo okoli 15.000 vojnih ujetnikov, od tega 5000 sovjetskih.

Pred stavbo nekdanjega taborišča položili venec

Še pred odprtjem razstave je Ujčič skupaj z ruskim veleposlanikom v Sloveniji Timurjem Ejvazovom pred stavbo nekdanjega taborišča položil venec, dogodek pa so obeležili tudi s kulturnim programom. Je pa ob tem poudaril, da so si ves čas prizadevali, da bi muzej in taborišče obiskali tudi predstavniki države, a tudi tokrat niso bili uslišani, pri čemer zaradi ruskega predznaka zgodovinskih objektov razumejo aktualne razmere in očiten strah pred udeležbo na njihovih dogodkih.

STA