Da Maribor umira, je fraza, ki jo je vsaj enkrat v svojem življenju gotovo izrekel vsak Mariborčan in ko leta tečejo ter smo priča zapiranju vedno novih lokalov, odhajanju podjetij iz mesta, prenosu vodstev podjetij iz naše v osrednjeslovensko regijo, zatonu športnih uspehov … Se trditev zdi vse bolj resnična in zlovešča. Ali pa Mariborčani od svojega mesta ob Dravi preprosto pričakujemo preveč?

Na prelomu leta se tako poraja vprašanje, kaj je po številnih različnih obdobjih sploh identiteta Maribora?

Odgovor na to nikakor ni enoznačen, globlji uvid v mariborsko identiteto pa nam tako ponudita avtorja nekaj let stare monografije Mesto neizpolnjenih pričakovanj: Družbeni profil Maribora v začetku 21. stoletja – sociologa Miran Lavrič ter Andrej Naterer.

»Lahko rečemo, da se je v Mariboru v zadnjih letih zaključilo kakih tri desetletja dolgo obdobje, ki ga je zaznamovala deindustrializacija in njene posledice. V tem obdobju visoke brezposelnosti, revščine, pa tudi kriminala, se je mesto razumljivo soočalo tudi z veliko krizo identitete,« pojasnjuje dr. Lavrič, ki mu pritrdi tudi njegov soavtor dr. Naterer.

»Nekaj samozavesti so ponujale stvari, ki so v mestu še sorazmerno dobro funkcionirale, in po katerih je bilo mesto prepoznavno tudi navzven. Deloma je bilo to Pohorje s tekmovanjem za Zlato lisico, še bolj pa seveda nogomet. V tem obdobju se je srce Maribora obarvalo vijolično,« nadaljuje Miran Lavrič.

Ni vse zlato, kar se sveti in ni vse temno, kar je Maribor

Toda časi Zlate lisice in vijoličnega nogometa so … mimo … A to nikakor ne pomeni zatona Maribora, sta prepričana sociologa.

»V zadnjih letih pa so se začeli nekateri ključni trendi obračati navzgor. Brezposelnost, ki se je še okoli leta 2015 gibala nekje okoli 17 odstotkov je danes okoli 7 odstotna. Tudi kriminaliteta se je v tem obdobju močno znižala. Maribor postaja vse bolj prepoznaven po svoji kulturni živahnosti in turistični ponudbi. Obe omenjeni dejavnosti sta se okrepili,« razlaga dr. Lavrič.

»V zadnjih letih pa so se začeli nekateri ključni trendi obračati navzgor. Brezposelnost, ki se je še okoli leta 2015 gibala nekje okoli 17 odstotkov je danes okoli 7 odstotna. Tudi kriminaliteta se je v tem obdobju močno znižala. Maribor postaja vse bolj prepoznaven po svoji kulturni živahnosti in turistični ponudbi. Obe omenjeni dejavnosti sta se okrepili.«

»Tudi demografski trendi so ugodni; Maribor ima v zadnjih letih izrazito pozitiven selitveni prirast s tujino, če upoštevamo tudi zaledne občine ima tudi vedno večji skupni selitveni prirast,« še dodaja in nadaljuje: »Ob naštetem se je močno izboljšala, oziroma se še vedno izboljšuje, tudi podoba mestnega jedra. Maribor vedno bolj postaja prijetno srednjeevropsko mesto z živahnim kulturnim življenjem in privlačno turistično ponudbo.«

Kam gre Maribor?

Pa je to dovolj za novo identiteto mesta? Dr. Miran Lavrič razvije svojo misel: »Identiteta mesta bi se lahko v prihodnje bolj še razvijala v smeri Maribora kot mesta stičišč in povezovanja. To namreč narekuje že sam položaj mesta, ki je na stičišču petih pokrajinskih enot in dveh tipov podnebij,« ter doda še:

»Maribor je tudi že stoletja na stičišču slovanskega in germanskega sveta, v zadnjih desetletjih pa na stičišču postsocialističnega, balkanskega ter sredneevropskega oziroma zahodnoevropskega sveta. Maribor prihodnosti bi torej moral izražati duh živahnega srednjeevropskega mesta s poudarjeno multikulturno odprtostjo.«

Maribor ne pozabi in Maribor, ne pozabi

Sociologa tako v prihodnost Maribora zreta optimistično, vseeno pa se velja ob preizpraševanju nove identitete mesta ozreti nazaj ter se sprehoditi po ključnih ugotovitvah njune študije, ki sta jo v svoji monografiji objavila v letu 2019.

Avtorja v svoji študiji izpostavita predvsem trdo zakoreninjene preživetvene vrednote Mariborčanov, zaradi katerih posamezniki raje delujejo v manjših domačih skupnostih, so bolj zaprti ter sumničavi do tujcev, nezaupljivi do institucij in si najbolj želijo varnosti, Lavrič in Naterer pa sta tako med raziskovanjem zaznala vseprisoten strah med meščani, ki izhaja iz nezadovoljstva ter negotove prihodnosti, kot jo ti doživljajo.

Bojeviti Mariborčani

Kljub nezadovoljstvu pa Mariborčani ne stojijo križemrok, kar sta raziskovalca zaznala predvsem v ostrem nastopu prebivalcev proti politiki župana Franca Kanglerja v vstajah leta 2012. Različni upori so očitno značilnost meščanov že iz časov Rudolfa Maistra, izpred nekaj let pa beležimo denimo Andreja Šiška ter Štajersko vardo.

Povedno je tudi področje politike, ki v Mariboru izraža že precej poznan vzorec. Raziskovalca sta namreč zaznala, da Mariborčani oblast vselej dodelijo obrazu, ki se zdi popolno nasprotje prejšnjega - »ljudskega« Kanglerja je zamenjal »izobraženec« Fištravec, tega že dva mandata nadomešča »poslovnež« Arsenovič.

Sčasoma se namreč izkaže, da so Mariborčani s svojimi odločitvami »kronično« nezadovoljni. Kot sta v svoji monografiji ugotavljala sociologa, so namreč pričakovanja Mariborčank in Mariborčanov pogosto previsoka …

Ob svetlih obetih prihodnosti Maribora, ki jih napovedujeta dr. Lavrič in dr. Naterer, pa lahko le upamo, da ne bodo Maribora prav vnovična previsoka pričakovanja meščanov stala še ene priložnosti za izgradnjo nove identitete.