Ena izmed kmetij, ki je utrpela ogromno škodo zaradi nedavnega obilnega deževja, je družinska kmetija Šlamberger v Zrkovcih. Njihova dediščina je izjemna, saj sega 200 let nazaj, danes pa so daleč naokoli znani po lokalni pridelavi zelenjave na integriran način, v katero so se usmerili leta 2000. Med drugim izdelujejo testenine iz sladkega krompirja Batasta, nasploh pa veljajo za pionirje tržne pridelave sladkega krompirja. S svojimi izdelki med drugim oskrbujejo Spar in Mercator, imajo kar 20 zaposlenih.

Kmetija bo ostala brez pridelka krompirja in čebule

Gospodar kmetije je Silvo Šlamberger ob ob obisku kmetijske ministrice Irene Šinko in predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Romana Žvegliča povedal, da bo njihova kmetija ostala brez pridelka. “Povezali se bomo s stroko in skušali zagnati pridelavo solatnic ali kaj podobnega na drugih površinah, da bomo imeli vsaj nekaj dohodka. V mesecu in pol je na naših poljih padlo 420 litrov dežja na kvadratni meter. Od 20. marca se zemlja sploh ne posuši. Prišlo je do propadanja semena, in to kljub temu, da smo maksimalno upoštevali vse agrotehnične ukrepe, uporabljali najboljše materiale in semena. Ko doživiš nekaj takega, ti to nič ne pomaga.”

Vsaj proizvodnja v rastlinjakih ni toliko ogrožena, pravi Šlamberger in dodaja, da je največ težav s pridelavo krompirja in čebule, s kulturama, ki dajeta večino pridelka. Krompir, ki je povečini zgnil, imajo posajen na 35 hektarjih pridelovalnih površin, čebulo, ki je zarumenela, pa na 8,5 hektarjih. “Samo vhodni stroški pridelave krompirja na hektar znašajo 6.000 evrov. Kolikšna bo skupna škoda, pa v tem trenutku še ne vem.”

Na vprašanje, ali ga je strah, kako bo kmetija preživela leto, je odgovoril: “Imam zelo trdo kožo, leta 2012, ko so Avstrijci odprli zapornice, smo imeli na dvorišču meter vode. Škoda je bila ogromna, dobili nismo nič. Več let smo se pobirali, ko nam je končno uspelo, pa pride drugi udarec.”

Glede državnih pomoči kmetija nima velikih pričakovanj

Izjavo ministrice, da bo lahko država o aktivnostih v smeri pomoči odločala šele, ko bo znana ocena škode, od česar bo tudi odvisno, ali bo pripravljen program za odpravo njenih posledic, je Šlamberger pospremil z besedami: “Glede državne pomoči nisem imel velikih pričakovanj, dejstvo je, da je to naravna nesreča, da je škoda ogromna in da jo bomo morali preboleti. Upamo, da bo država kaj pomagala. Sicer pa vemo, kako počasi meljejo njeni mlini.”