Sedaj pa stagnira in ga država kot način, da finančno ne potone, daje v najem za urjenje pilotov.

Je vlaganje v letalski promet (še) smiselno?

Nezadovoljstvo je še večje in zagotovo razumljivo ob podatku, da gre za edino letališče, ki je trenutno še v državni lasti oz. ni zakupljeno s strani tujih investitorjev, tako kot Brnik.

Žal pa težava ni pretirano enostavna. Ne da se je rešiti le z intenzivnim državnim vlaganjem in privabljanjem letalskih prevoznikov. Zakaj? Evropska unija je kot prioritetno postavila razvoj (hitrih) železnic, ki v primeru razdalje, do recimo 800 km, ponujajo dobro alternativo letalskemu prometu.

Na vlakih sedaj namreč še ni, za večino potnikov in turistov, ki do izbrane destinacije potujejo z letalom, nadležnega večurnega čakanja na let – morda si na koncu na letalu manj časa kot na letališču. Letalske povezave za zdaj še rešujejo nizkocenovni leti, ki so večinoma cenejši od vozovnic za vlak, a z razvojem evropskega železniškega omrežja se bo to v bližnji prihodnosti verjetno spremenilo. Ob že naštetih praktičnih plateh železnice pa je potrebno v obzir vzeti še nekaj – vpliv električnih vlakov na okolje je zanemarljiv, letal pa ne. Pri tem se da z državnim subvencioniranjem vozovnic za vlak rešiti tudi finančno težavo – vlaki bodo verjetno postali cenejša in večinoma tudi hitrejša alternativa letalskemu prevozu.

Zgornji odstavek je bil spisan da se še bolje osvetli dilemo, ki te dni verjetno tare državo – je vzpostavljanje letalskih povezav sploh še smiselno? Država že tako rekordno vlada v infrastrukturo, zlasti železniško, bi bil torej dodaten izdatek za lete na kratke razdalje se smiseln?

Kaj odgovarja država?

Iz odgovora Ministrstva za infrastrukturo oz. dela le-tega je razvidno, da nimajo pripravljene obsežnejše strategije razvoja letališča, kar je ob stanju opisanem zgoraj kar razumljivo in  pragmatično:

»[…] Ministrstvo je naklonjeno kakršnikoli pobudi za oživitev tega letališča, tako za tovorni kot potniški promet oziroma druge podporne dejavnosti, kot je vzdrževanje letal ali usposabljanje pilotov. Pogovori potekajo z vsemi deležniki, povezanimi z letališčem (ministrstvi, občina, športna društva, najemniki…). Javni razpisi za subvencioniranje letalskih prevoznikov za nove letalske proge pa vključujejo vsa naša mednarodna letališča.[…]«

K temu je vredno tudi dodati tudi izjavo klimatologinje dr. Lučke Kajfež Bogataj, katere letalske povezave je vredno ohraniti:

»Letalske povezave z razdaljami več kot 500 km je pač ob današnjem življenskem slogu EU treba ohraniti, ampak jim moramo dati vozovnicam pravo ceno. Kar pomeni upoštevanje zunanjih okoljskih stroškov/ škode. Ostalo mora zamenjati železniški promet.«

Verjetno se da iz tega sklepati, da je glede na geografsko lego Slovenije relativno nesmiselno vlagati v večanje števila letališč, pač pa optimizirati povezave na daljše razdalje iz Brnika.

Preostanek evropskih povezav pa nadomestiti z železnico ter urediti kar se da okolju prijazen način potovanja do Brnika – eden izmed načinov za to je prav nova železniška povezava do letališča, kot je v Evropi praksa.