Ob zaključku šolskega leta je veliko pozornosti pritegnil zapis profesorice likovne umetnosti Katarine Goričan s Tretje gimnazije Maribor. Njene tople in iskrene besede, objavljene na Facebooku, so se dotaknile tisočev - zapis je bil deljen več kot osem tisočkrat in se je že pojavil v številnih medijih.
V svoji objavi je profesorica osvetlila pogosto prezrto plat šolskega vsakdana: mladostnike, ki ne blestijo po ocenah ali dosežkih, a vsak dan pogumno vztrajajo. Njeno sporočilo opominja, da mora imeti šola prostor za vse - tudi za tiste, ki so pogosto v ozadju.
»Dragi Jan, Ema, Luka in vsi vi, neopaženi učenci«
V svojem ganljivem zapisu profesorica Katarina Goričan predstavi zgodbe dijakov, ki se ne znajdejo med najboljšimi po točkah ali medaljah, a kljub temu vsak dan dosegajo zmage, ki zahtevajo neizmerno notranjo moč. Med njimi so Jan z Aspergerjevim sindromom, Ema, ki je izgubila mamo, in Luka z ADHD-jem. Njihova skupna točka: trud, ki pogosto ostane neopažen, ker ni uokvirjen v odlične ocene ali priznanja.
»Tvoj pravilen odgovor je vreden več kot zlata medalja,« zapiše Goričanova Janu, ki se skuša zbrano učiti v razredu, polnem dražljajev, ki jih ne more utišati.
Ema, kljub osebni izgubi in pomanjkanju opore doma, vztraja pri šolskih obveznostih. Luka pa vsak dan bije bitko z neustavljivim tokom misli in nemirom, pri čemer dosega ocene, ki bi se marsikomu zdele neuspeh - zanj pa pomenijo pogum in trud. »Tvoje oči se zasvetijo od ponosa, a trenutek mine brez pohvale, brez priznanja, brez ploskanja.«
»Sijete, tudi če svet okoli vas tega še ne vidi«
»Vaš trud, vaši koraki, majhni, a tako mogočni, so videni nam, čutečim učiteljem, ki ste nam še kako vredni in dragoceni! Niste vredni zaradi ocen ali priznanj, temveč zaradi vztrajnosti volje in čutečega srca, s katerim se borite vsak dan. Sijete, tudi če svet okoli vas tega še ne vidi. In mi, ki to opazimo, smo ponosni na vas, prav takšne, kot ste!« je med drugim zapisala.
»Dragi učitelji, če slavimo le tiste, ki blestijo in so najboljši, učence s tem učimo, da je njihova vrednost le v ocenah, medtem ko pogum, vztrajnost in edinstvenost tistih "na robu" tonejo v pozabo. Vsak učenec nosi svoj boj, svojo zmago. Kdaj bomo tudi njih povzdignili in jim dali prostor, da zasijejo??« pa je opozorila na koncu zapisa.
