Tovrsten projekt na šoli živi že kakšna štiri leta. Lansko leto sicer tega projekta niso izvajali, a na šoli so hitro zaznali, da nekaj manjka, zato so letošnji izziv še razširili, nam pove ravnateljica šole mag. Andreja Zver Dobaj: ''Pred dvema letoma smo imeli izziv tedna, ko je vsak teden bilo nekaj treba narediti, na primer prešteti stopnice iz kleti do vrha, se kaj naučiti, pospraviti zaslon, v glavnem vsak teden je bilo nekaj.''
Vodilo izziva je beseda tedna
Izziv nosi naslov En teden, ena beseda, ena pesem in bo trajal celo šolsko leto. Dijaki in zaposleni so vabljeni, da vsak teden čim pogosteje uporabijo besedo tedna v pogovoru, preberejo predlagano pesem in razmislijo o zastavljenem vprašanju ter se na pamet naučijo vsaj en verz, kitico ali pa kar celo pesem. ''Cilj je, da na šoli vsako leto določimo nekaj temeljnih prednostnih nalog oziroma vrednot, ki jih želimo gojiti. Pri tem se trudimo, da so tudi naše »besede tedna« ali »izzivi tedna« povezani prav s temi vrednotami, prednostnimi nalogami posameznega leta ali pa s projekti, v katere smo vključeni.'' Glavno besedo tedna je zaželeno uporabiti v govoru večkrat v tekočem tednu. Tudi učitelji uporabljajo pri pouku, se potrudijo, da je tisti teden vsaj enkrat izrečena. Ideja izziva je predvsem ta, da bi otroci širili besedni zaklad, da bi skupaj počeli nekaj, kar lahko tudi pri pouku osmislijo.
Letošnji dodatek je poezija
Ravnateljica mag. Andreja Zver Dobaj, ki je snovalka izziva, nam pove, da je letos dodala še poezijo, ki je skladna z besedo tedna: ''Letos sem dodala še poezijo, ker bi rada, da otroci več berejo. Zdi se mi, da poezijo vzamemo v roke še redkeje kot druge knjige – in to ne velja samo za otroke, ampak za vse nas. Zato je ta izziv namenjen širši javnosti, vsakomur, ki bi želel sodelovati, in tega bomo zelo veseli. Poezijo sem izbrala tudi zato, ker je običajno krajša in zato lažje dostopna za branje.'' V izziv je vključeno tudi učenje verza, kitice ali kar celotne pesmi: ''Eden izmed izzivov, ki sem jih dodala letos, pa je tudi ta, da se naučimo kakšno stvar na pamet. Zdi se mi, da tega danes delamo vse manj – še posebej v času, ko imamo na voljo orodja, kot je ChatGPT in podobne rešitve, zaradi katerih se pogosto niti ne potrudimo več česa zapomniti ali utrditi z lastnim spominom,'' dodaja ravnateljica.
Poudarek na kritičnem razmišljanju
Tovrsten projekt pripomore tudi k razvijanju bralne pismenosti, ki je v zadnjem času med mladimi predvsem v upadu. ''Pravzaprav ne gre samo za razvijanje bralne pismenosti kot take, temveč tudi razvoj kritičnega razmišljanja in tudi razmišljanja o sebi. V končni fazi je poezija vedno tudi malo raziskovanje lastnega bivanja, lastnih vrednot, svojega življenja in prepričanj. Poezija nas nagovori, tudi v vzgojnem smislu,'' razlaga mag. Zver Dobaj. V prvih letih projekta so šli najprej na širjenje besedišča, saj so ugotovili, da imajo dijaki skromno besedišče oz. jim je izziv razumeti nekatere besede, ki jih uporabijo pri pouku in so odraslim same po sebi umevne. ''Prvo leto smo pristopili tako, da smo širili besedni zaklad z vključevanjem tujk in nekoliko bolj sofisticiranih besed, ki so se vedno navezovale na dogodke tistega tedna. Na primer, v tednu jezikov je bila izbrana beseda »poliglot«. Vedno smo pazili, da so besede predstavljene v neki povezavi z dogajanjem, kar je bila tudi prvotna ideja, s katero smo začeli,'' dodaja ravnateljica.
[[image_1_article_80682]]
Skupni cilj izboljšuje šolsko klimo
Ker vsi stremijo k opravljanju iste naloge, to izboljšuje šolsko klimo, saj če celotna šola posveti pozornost besedi tedna, vsi sledijo isti agendi za ta teden. Na koncu šolskega leta projekt dobi tudi končni pečat, kot pove ravnateljica: ''Do zdaj je bilo tako, da so učenci na razrednih urah ob koncu leta malo povzeli svoje delo, nato pa o tem pripravimo prispevek v svojem šolskem glasilu, ki izide dvakrat na leto. Letos bomo videli, kako bo, gotovo pa bomo to nadaljevali na podoben način,'' zaključi idejna vodja izziva mag. Andreja Zver Dobaj, ki poudari, da so k sodelovanju vabljeni vsi, ki jih projekt navdušuje.