Kako so se demografske značilnosti prebivalcev Maribora spremenila v 10. letih, odkar je aktiven Maribor24.si? V Mariboru statistika ni bleščeča. Povečuje se število tistih, ki se selijo v druge občine in tujino, namesto tega se povečuje tudi število tujcev, ki se priseljujejo, zato število prebivalcev v grobem ostaja na približno istem nivoju. Maribor izkazuje tudi neugodno starostno sestavo z enem izmed najvišjih deležev starega prebivalstva in najvišjih indeksov staranja.
V le enem letu število priseljencev naraslo za več kot četrtino
Mestna občina Maribor je imela leta 1991 119.828 prebivalcev. Številka se skozi leta večinoma malo po malo znižuje. Pred desetimi leti je imel Maribor tako 111.374 prebivalcev. Največji poskok prebivalcev je nato bil iz leta 2018 na 2019, ko je številka poskočila iz 110.513 na 112.065. Največje število prebivalcev po tem je imela mariborska občina leta 2021, in sicer 113.778, vendar so tudi zadnje zabeležene številke iz julija 2023 podobne - 113.245, navajajo na Statističnem uradu RS (SURS).
Kako te številke sovpadajo s številom priseljencev? Med leti 2013 in 2017 se je število priseljencev na leto gibalo med 1124 do 1701. Leta 2018 je številka poskočila na 2369, naslednje leto na 2.510. Največji prirast priseljencev pa je bil leta 2020, ko je številka poskočila kar na 3.016. Prihodnje leto je številka padla na 2.321, leta 2022 pa je bilo skupno število priseljencev iz tujine v mariborski občini 3227. To pomeni, da se je iz leta 2021 na leto 2022 v Maribor preselilo kar 906 tujcev, kar je več kot četrtina vseh tujcev, ki so se v Maribor preselili v zadnjih 28 letih (od leta 1995).
Izmed priseljencev iz tujine je bilo lani kar 2.008 moških in 1.219 žensk.
Priseljeni iz tujine je prebivalec, ki se je v Slovenijo priselil iz tujine in ima v Sloveniji običajno prebivališče (ima namen prebivati v Sloveniji vsaj eno leto), ob tem navajajo na SURS.
Naraščanje števila priseljencev se sicer povečuje skladno s priseljevanjem po celi Sloveniji, saj lahko v teh letih zaznamo rast tujcev, ki so prišli v našo državo, med njimi jih je največ iz držav bivše Jugoslavije. Priseljevanje rešuje tudi v Sloveniji tako kot v številnih drugih evropskih državah specifične primanjkljaje na trgu dela. Kot smo poročali, se v Mariboru npr. trudijo najti zdravnike iz tujine, saj nam bistveno primanjkuje število družinskih zdravnikov, ginekologov in drugih specialistov.
Rojstva se zmanjšujejo, Mariborčani se odseljujejo, narašča pa število priseljencev
Število prebivalcev sicer ostaja na približno istem nivoju, ker se tudi Mariborčani odseljujejo v tujino - leta 2022 se je v tujino odselilo 2.423 Mariborčanov. Odseljeni v tujino je prebivalec Slovenije, ki se je iz Slovenije odselil v tujino, kjer ima običajno prebivališče (ima namen prebivati v tujini vsaj eno leto), navajajo na SURS.
Zanimivo je tudi, da se v desetih letih ni bistveno spremenilo število priseljenih iz drugih občin. Leta 2013 se je v Maribor preselilo 6.749 Slovencev, leta 2022 pa 6.489. Povečalo pa se je število tistih, ki so se odselili v druge občine - iz 5.895 na 6.759. To pomeni, da se več Mariborčanov seli v druge občine, kot pa se drugi Slovenci preseljujejo v Maribor.
V zadnjih letih lahko zaznamo rahel trend upadanja rojstev. Največ dojenčkov se je v Mariboru rodilo leta 2016 (1005), številka od takrat večinoma upada, leta 2022 je bilo rojenih 805 dojenčkov.
V Mariboru je bil leta 2021 po izračunih SURS-a negativen tako naravni kot selitveni prirast. To pomeni, da je število živorojenih nižje od števila umrlih, prav tako pa je število tistih, ki so se iz te občine odselili, bilo višje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Vseeno lahko sicer v zadnjih letih zaznamo višji trend priseljevanja v občino. To pomeni, da je v Mariboru res vedno manj ''rojenih Mariborčanov'' in vedno več tujcev, ki se k nam priseljujejo.
Zelo visok delež starega prebivalstva
Maribor med večjimi slovenskimi mesti izkazuje najbolj neugodno starostno sestavo z najvišjim deležem starega prebivalstva in najvišjim indeksom staranja. V zadnjih desetih letih sicer ni zaznati večjih sprememb pri povprečni starosti Mariborčana, ki je bila leta 2013 44,3. Povprečna starost skozi leta večinoma rahlo narašča, julija 2023 je bila 45,2, pri čemer je manjša razlika med moškimi in ženskami, saj ženske živijo dlje. Njihova povprečna starost je 47, povprečna starost moških je 43,4.
Povprečna starost prebivalca narašča po celotni Sloveniji, vendar Maribor ostaja med mesti z najvišjim deležem starejšega prebivalstva. Če je bila povprečna starost Mariborčana v juliju 2013 45,2, je bila v Sloveniji 44,1.
Mariborčani nižje izobraženi in pogosteje brezposelni
Sodeč po raziskavah SURS-a, Maribor za Slovenijo zaostaja tudi po številu višje izobraženih prebivalcev, čeprav je drugo največje univerzitetno mesto v Sloveniji. Leta 2021 je bilo med 1.000 prebivalci v občini 29 študentov in 6 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 39 študentov in 8 diplomantov.
Maribor ima prav tako med delovno sposobnim prebivalstvom manj zaposlenih kot je slovensko povprečje.Med osebami v starosti 15 let–64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo leta 2021 približno 58 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih), to je manj od slovenskega povprečja (67 %).
Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila leta 2021 v tej občini v bruto znesku za približno 4 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 3 % nižja.
V zadnjih desetih letih torej v Mariboru ni bilo zaznati večjih sprememb pri prebivalstvu, razen naraščanja števila priseljencev in večjega odseljevanja Mariborčanov. A v primerjavi s slovenskim povprečjem so prebivalci starejši, nižje izobraženi, pogosteje brezposelni in zaslužijo manj.
Za konec še ena zanimivost: Najpogostejši priimek v mariborski občini je Krajnc, ki je sicer 4. najpogostejši priimek v Sloveniji (na 1. mestu je Novak, sledita Horvat in Kovačič). Najpogostejši imeni sta Marija in Marko. Najpogostejša prebivalca Maribora sta torej Marija in Marko Krajnc. Poznate kakšnega?