Propadajoče zgodovinske stavbe so v štajerski prestolnici dolgoletni problem. Dotrajane fasade in stavbe brez vsebine, a pod spomeniško zaščito, precej kazijo podobo mesta ob Dravi. Mestna občina Maribor želi zato vzpodbuditi revitalizacijo številnih starih zgradb, ki so pod kulturno-varstvenim režimom, predvsem v starem mestnem jedru. V ta namen v kratkem načrtujejo objavo dveh razpisov, s katerima bodo sofinancirali obnovo omenjenih nepremičnin in jim tako vsaj nekoliko povrnili nekaj sijaja, ki so ga imele nekoč.
»Občina bo za namene obnove fasadnih open namenila 200.000 evrov. Ne gre zgolj za fasade, temveč za celotno kožo, tudi za obnovo streh in dvoriščnih fasad. Največja težava pri vsem skupaj je razpršeno lastništvo,« je za Radio Maribor povedal Gregor Reichenberg, podžupan Mestne občine Maribor, sicer zadolžen za urbanistična vprašanja, ki meni, da bodo z razpisom naredili pomemben korak k lepši podobi mesta. Objekti, ki so na pomembnejših lokacijah in majo historično vrednost, bodo na razpisu prejeli več točk in bodo bili uvrščeni višje na prioritetno lestvico za obnovo. Dodatna sredstva bodo sicer na voljo v podobnem finančnem obsegu na voljo še v drugem razpisu, ki se bo dotikal nepremičnin v solastništvu občine.
Ne zgolj besede, tudi finance so potrebne
Na Zavodu za varstvo kulture dediščine OE Maribor se omenjenega razpisa zelo veselijo. »Država mora varovati kulturno dediščino, a ni dovolj, da je to zgolj zapisno. Učinki morajo biri tudi finančni, saj se je država k temu zavezala,« je za Radio Maribor izpostavil Srečko Štajnbaher, direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine OE Maribor.
Denarja za obnovo kulturnih spomenikov po njegovih besedah nikoli ni dovolj. Dolgoletno zanemarjanje, druge težave in zavlačevanje zaradi denacionalizacijskih postopkov so botrovali temu, da stanje nikakor ni rožnato. Medtem ko se lahko druge vzhodnoevropske države, denimo Češka in Slovaška, pohvalijo s številni revitaliziranimi območji, ki so postala turistične znamenitosti, se ta premik v Sloveniji (še) ni zgodil. Odnos do naše preteklosti je po besedah Štajnbaherja bil vselej problematičen, kot že rečeno pa tudi problemi z lastništvom situacije niso ravno izboljšali. Povsod je sicer težava pomanjkanje denarja, a tudi odnos do naše dediščine.
Odloki, ki jih je čas že povozil
Območje zahodnega dela Lenta, med tržnico in najstarejšo trto je, po besedah Reichenberga najbolj devastirano območje Maribora. K temu je potrebno dodati še območje Koroške ulice in mnoge vile, ki bi nujno potrebovale obnovo. Podžupan se sicer veseli obnove Glavnega trga, ki teče po načrtih: »To je srce mesta, ki se mora razvijati navzven. Temelj uspeha za naprej je dobro sodelovanje med Zavodom za varstvo kulturne dediščine in Mestno občino Maribor,« je še dodal.
Kulturno pomembne stavbe se sicer nahajajo tudi izven samega centra mesta, in sicer železničarska ter delavska kolonija, ki sta zavarovani kot kulturni spomenik. Omenjena razpisa za ti območji sicer ne bosta prišla v poštev. »V številnih primerih imamo pat pozicijo. Imamo neke odloke, ki jih je čas že povozil in zato pričakujemo da bo prišlo do občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki bo zajemal obnovo celotnega območja,« je pojasnil Štajnbaher. Izzivov na tem področju je tako še zelo veliko, a žal je vse povezano s financami.
