Mariborska razvojna agencija se je lani preimenovala v Regionalno razvojno agencijo Podravje (RRA Podravje) s tem pa razširila delovanje na področje raziskav, razvoja in inovacij, obenem pa tudi na področje turizma. Direktor RRA Uroš Rozman, predhodno zaposlen v Regionalni razvojni agenciji za Koroško, pa tako ne skriva ambicij, da bi širša perspektiva agencije pomenila več priložnosti za naše mesto in regijo nasploh. Slednje želi doseči z vrsto projektov, ki si jih agencija prizadeva uveljaviti, obenem pa bi pomenili številne nove priložnosti za lokalne podjetnike in bodoče investitorje. Med najbolj odmevnimi projekti sta zagotovo Dravska kolesarska pot, Rozman pa ima tudi vizijo za ponovno revitalizacijo nekdaj cvetočega rekreacijsko turističnega središča na Pohorju ter mariborskega letališča. Tako z dejavniki na lokalnem, kot tudi državnem nivoju uspešno sodeluje, v Mariboru pa bi lahko v bodoče zaživelo turistično središče Štajerske nasploh po načelu trajnostnega razvoja ter ohranjanjem štajerske tradicije ob sodelovanju vseh sodelujočih.

RRA se je iz “mestne” razvoje agencije razvila v regionalno. Kakšen je ključni doprinos agenciji ob tej spremembi?

Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor (RRA Podravje – Maribor) je kot osrednja razvojna agencija v podravski regiji skupaj s partnerskimi institucijami najpomembnejši člen za razvoj tako Mestne občine Maribor kot tudi vseh ostalih 40 občin v regiji. Ob opravljanju servisa občinam na področju regionalnega razvoja, projektne podpore, črpanju evropskih sredstev in podpori podjetniškega okolja, smo s preoblikovanjem sledili novim potrebam v regiji, saj smo delovanje razširili na področje regijski turizem, pametnih mest, krožnega gospodarstva ter digitalizacije. V zadnjih dveh letih smo zaradi novega poslanstva regijske inštitucije dali večji poudarek regijskim projektom in povezovanju deležnikov v Podravju in širše. V lanskem letu smo organizirali Regijsko razvojno konferenco Podravja, kjer smo skupaj z občinami ter drugimi ključnimi deležniki definirali 10 najpomembnejših ključnih razvojnih vsebin v regiji za razvojni preboj Podravja. Večino od teh skupaj s partnerji v regiji že izvajamo oziroma pripravljamo.

Kako ocenjujete svoje delo na čelu RRA?

Ponosen sem, da nam je po 20 letih nerešenih statusnih in lastniških razmerij z občinami uspelo urediti tako odlok kot tudi lastniška razmerja. Ob tem smo uspeli preoblikovati in razširiti področja delovanja ter sedaj delujemo v okviru 4 sektorjev: Sektorja za regionalni razvoj, Sektorja za podjetništvo, Sektorja za raziskave, razvoj in inovacije ter Sektorja za turizem. V sklopu Sektorja za raziskave, razvoj in inovacije od lanskega leta naprej delujejo tudi zaposleni, ki smo jih pripojili iz Inštituta Wecycle Maribor, letos pa se jim pridružijo še zaposleni iz Štajerskega tehnološkega parka. Ob vzpostavitvi raziskovalne skupine bomo postali prisotni tudi na raziskovalnih projektih. Sedaj vsebinsko pokrivamo najširše področje med regionalnimi agencijami v Sloveniji, ob tem pa smo povečali število projektov (iz 17 na 50) v izvajanju in število zaposlenih.
Vzpostavili smo več strateški partnerstev na področju regije in širše. Ponosni smo na Partnerstvo za Pohorje, Partnerstvo za Dravsko kolesarsko pot, povezovanje 41 občin v Invest Podravje za privabljanje investitorjev, Mrežni podjetniški inkubator Podravje s poslovnimi prostori na več kot 5 lokacijah v regiji ter postavitev temeljev za obnovo objekta KPD (objekt bivše kaznilnice). Krepimo sodelovanje z občinami, partnerskimi inštitucijami in Univerzo v Mariboru.

Kakšno je povezovanje RRA z deležniki na nacionalnem nivoju?

V sklopu priprave Regionalnega razvojnega programa Podravske regije, izvajanja Dogovora za razvoj regij ter izvajanja sektorskih projektov imamo dobro sodelovanje z različnimi ministrstvi in njihovimi službami. Z Direkcijo RS za infrastrukturo odlično sodelujemo pri razvoju Dravske kolesarske poti, kolesarske poti Eurovelo 9 ter obnovi državnih cest na Pohorju. Z Direkcijo RS za vode sodelujemo pri razvojih projektih na reki Dravi, vezanih na turizem, plovnost ter urejanje vodotokov, trenutno skupaj izvajamo 6 milijonski projekt zaDravo, kjer sodelujemo tudi z Zavodom RS za varstvo narave. V sklopu vzpostavitve Regijskega parka Pohorje in urejanja kolesarskih poti v naravnem okolju sodelujemo z Ministrstvom za okolje in prostor. V luči pridobivanja evropskih sredstev ter nove finančne perspektive se povezujemo z Službo Vlade RS za kohezijsko politiko ter Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, kjer sodelujemo tudi na področju podpore podjetništva, privabljanja investitorjev ter turizma. Z Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sodelujemo na področju razvoja samooskrbe ter razvoja lesnih centrov na območju Pohorja. Po pooblastilu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti izvajamo regijsko štipendijsko shemo Podravja.

Kakšne so prednosti za občine, ki so vključene v RRA? Kako prisluhnete njihovim potrebam, kaj si obetajo od vključenosti?

Trenutno nudimo različno podporo v sklopu projektnih partnerstev 51 občinam v Podravju, Koroški in Savinski regiji. Občinam nudimo pomoč in podporo pri izvedbi projektov od ideje do investicije, prijavi projektov na razpise, pripravi projektnih nalog, izdelavi investicijske dokumentacije, izvedbi javnih naročil ter pripravi strategij. RRA Podravje – Maribor je vodilni partner dveh lokalnih akcijskih skupin (LAS), in sicer TOTI LAS, ki zaobjema območje Mestne občine Maribor in Občine Kungota ter LAS Lastovica, ki zaobjema območje Občine Hoče – Slivnica, Občine Miklavž na Dravskem polju in Občine Starše.

V okviru TOTI LAS izvajamo projekt Doživetja Bolfenk ter projekt Mikrodestinacija Kozjak. V sklopu LAS Lastovica se prav tako izvaja več projektov: E-kolesarjenje na Pohorju, ki vključuje nabavo električnih koles, Prenova turističnih atrakcij na Pohorju (prenova slapa Skalca – Framskega slapa in ponovna vzpostavitev bioenergetskih točk na Bolfenku) ter projekt Voda izpod Pohorja (pilotni projekt prenove vodohrana, kjer gre tudi za skrb za preskrbo z vodo). V okviru LAS sodelovanja se izvajata dva projekta: Vzpostavitev modela trženja lokalne ponudbe – Incoming agencija in Naša Drava, kjer so partnerji MO Maribor, Občina Starše ter Miklavž na Dravskem polju.

Prednost sodelovanja občin z RRA Podravje – Maribor je predvsem odlično strokovno vodenje projektov, uspešno pridobivanje evropski sredstev ter povezovanje v regijska partnerstva, kjer obstaja večja verjetnost sodelovanja s strani nacionalne ravni.

Na kakšen način ima RRA možnosti premostiti dalj časa trajajoče razlike med V in Z kohezijsko regijo? Kolikšna je pomoč države regiji? V preteklosti je namreč država namenjala določena sredstva za spodbujanje konkurenčnosti.

Podravska regija po razvitosti regije večinoma zaostaja za slovenskim povprečjem. Po vrednosti indeksa razvojne ogroženosti je žal uvrščena med tri najslabše razvite regije, prav tako bruto domači proizvod regije na prebivalca dosega le okoli 80 % slovenskega bruto domačega proizvoda. Na področju čiščenja voda, varovanih območij in poseljenosti regija sicer dosega boljše rezultate od slovenskega povprečja, a je z razvojnega vidika v regiji premalo investicij v osnovna sredstva, raziskave in razvoj, premalo je delovno aktivnega prebivalstva, pospešeno je staranje prebivalstva. To so področja, ki so v regiji med najslabšimi v Sloveniji.

Posebne pomoči države regija ne dobiva, je pa bila regija uspešna pri pridobivanju sredstev iz Evropske kohezijske politike 2014–2020. V regiji smo za sofinanciranje 1.250 projektov pridobili 410 milijonov evrov ter še dodatno 420 milijonov evrov za sofinanciranje infrastrukturnih projektov posameznih ministrstev.

Kako ocenjujete rezultate tega ukrepa?

V obdobju od leta 2013 do leta 2018 je država namenjala sredstva v okviru Programa spodbujanja konkurenčnosti Maribora s širšo okolico. Ukrepe v okviru omenjenega programa sta RRA Podravje – Maribor in RRA Koroška izvajali skupaj. Vrednost Programa spodbujanja konkurenčnosti Maribora s širšo okolico je bila 50 milijonov evrov, od tega več kot polovica nepovratnih sredstev. RRA Podravje – Maribor in RRA Koroška sta tako dodelili: nekaj čez 1 milijon evrov nepovratnih sredstev za subvencioniranje obrestne mere in skoraj 4 milijone evrov za sofinanciranje manjših začetnih naložb. V program PVPS – Podjetno v svet podjetništva za problemsko območje je bilo vključenih 200 brezposelnih oseb, za kar je bilo namenjeno 2,2 milijonov evrov. Izvedene so bile aktivnosti na področju promocije gospodarstva Podravske in Koroške regije ter privabljanja tujih in domačih vlagateljev, prav tako na področju promocije turistične destinacije Maribor – Pohorje.

Kakšni so aktualni cilji in usmeritve RRA ?

Za dvig razvitosti in izboljšanje konkurenčnosti regije je nujno izboljšanje konkurenčnih prednosti gospodarstva in subjektov socialne ekonomije. Glede na velik potencial poslovno obrtnih con je potrebno s povezovanjem preko aktivnosti v projektu Invest Podravje privabiti v regijo kakovostne domače in tuje investitorje ter tako ustvariti pogoje za odpiranje novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. S ciljnim vlaganjem v nove tehnologije in razvoj novih materialov ob sodelovanju Univerze v Mariboru ter njenih raziskovalcev moramo ustvariti vrhunske pogoje za zaposlovanje diplomantov, ter jih s tem poskušati zadržati v regiji. Glede na to, da imamo v regiji največje število kmetijskih gospodarstev ter velike možnosti za namakanje kmetijskih površin, bomo prav tako morali povečati prehransko samooskrbo regije. Regija ima velike rezerve pri razvoju trajnostnega celoletnega turizma. S povezovanjem vrhunske kulinarike v povezavi z vrhunskimi vini ter edinstveno naravno in kulturno dediščino lahko skupaj dosežemo velike premike na razvoju turizma. Z vlaganji v boljšo oskrbo starejših, razvoj storitvenih dejavnosti ter izgradnjo novih stanovanj za mlade družine bomo vzpostavili pogoje za kvalitetnejše bivanje v regiji.

V lanskem letu smo organizirali tudi prvo razvojno konferenco, katere glavno sporočilo je bilo pripravljenost na sodelovanje med zainteresiranimi deležniki, povezovanje ključnih razvojnih inštitucij z gospodarstvom in ostalimi sektorji  ter zavedanje, da smo velika regija z največjim številom občin, ki pa lahko samo s skupnimi prizadevanji za skladen razvoj  znotraj regije ter pripravo in izvedbo regionalnih projektov zmanjšamo zaostanek za najbolj razvitimi regijami v Sloveniji. Ključnega pomena za hitrejši razvoj podravske regije je tudi odpiranje Mestne občine Maribor za nove iniciative, povezovanja ter sodelovanja z ostalimi lokalnimi skupnostmi na vseh področjih razvoja regije. Zadnja prizadevanja Mestne občine Maribor kažejo na to, da se mesto zaveda svoje vloge in pomena v regiji.

Ena izmed poglavitnih aktivnosti, ki ste jo izpostavili v preteklosti, kot vaš doprinos RRA; je privabljanje investitorjev. Kako uspešni ste bili doslej, kaj si še obetate?

Invest Podravje – Slovenija je lep primer projekta, ki povezuje celotno regijo, občine in razne institucije, ki v regiji delujejo. Na ta način je možno odgovarjati na povpraševanja investitorjev, ki razmišljajo o investiranju v naši regiji in jim pri tem s povezovanjem pomagamo. Dodatno pa je naš cilj pridobiti pregled nad investicijskimi priložnostmi v regiji ter z njimi seznaniti potencialne investitorje. V proaktivnem pristopu imamo željo iti še dlje. Skozi strategijo, ki jo želimo sprejeti na regionalni ravni, želimo selekcionirati tiste sektorje oz. tiste gospodarske panoge, ki si jih želimo v prihodnosti povabiti v Podravje, in bi lahko imele najvišji učinek za razvoj regije in dvig dodane vrednosti v njej. Posledično bi to vplivalo tudi na višje plače delavcev in dvig kupne moči.

Kaj so ključni potenciali regije in našega mesta, ki so se izkazali najbolj zanimivi za investitorje?

Zavedamo se, da je ključni potencial, ki ga imamo v regiji delovna sila. To dokazuje tudi dejstvo, da investitorji, ki v regijo prihajajo v njej tudi ostajajo in širijo svoje aktivnosti. Vse te prednosti regije RRA Podravje – Maribor predstavlja na različne načine tudi v tujini, npr. bili smo prisotni na EXPO Dubaj, v mesecu marcu pa smo investicijske priložnosti v Podravju preko Britanske gospodarske zbornice predstavili angleškim podjetjem preko spletnega webinarja.

RRA je pred časom vzpostavila tudi projekt PONI Podravje, kjer imajo podjetniki po izobraževanju možnost ustanovitve lastnega podjetja. Kako ocenjujete uspešnost projekta? Koliko mladih podjetnikov smo pridobili?

Prva skupina udeležencev, vključenih v projekt PONI Podravje, je pričela z delom oktobra 2020. Do sedaj so delo zaključile 4 skupine, s. 1.4.2022 pa je pričela z delom 5. skupina. V nadaljevanju bosta še dve skupini. Skupaj bo v projekt vključenih 130 udeležencev. Za vključitev v program PONI ni starostne omejitve, tako da ne moremo govoriti samo o mladih podjetnikih.  Od udeležencev, vključenih v prve tri skupine, je do sedaj slaba tretjina odprla svoje podjetje – v glavnem odpirajo s.p. ali zavod. Četrta skupina je šele zaključila s programom in tudi pri njih pričakujemo, da ji bo vsaj tretjina odprla svoje podjetje.  Dejavnosti so zelo različne, največ jih  opravlja storitvene dejavnosti (svetovanje iz področja zdravega načina življenja, RTT terapije, ustvarjanje zgodb…), nekaj pa jih tudi izdeluje svoje izdelke (usnjeni izdelki, posteljnina višjega cenovnega razreda, peka kolačkov, prenova stolov, organsko gnojilo, pisanje priročnikov za osebe z ADHD sindromom..)

Kateri so še vidnejši aktualni projekti, s katerimi se ukvarja RRA in bodo v kratkem zaključeni?

Trenutno pripravljamo več pomembnih strateških dokumentov na nivoju regije in mesta, ki bodo zaključeni do poletja. Izdelujemo Strategija trajnostnega razvoja in trženja turistične destinacije Maribor, Strategijo pametnega mesta Maribor, Trajnostno urbano strategijo mesta Maribor in Regionalni razvojni program Podravja. V fazi sodelovanja z deležniki in javnostjo izvajamo tudi ankete in večje število delavnic, zato vse zainteresirane deležnike vabimo, da se aktivno vključijo.

Kako napreduje Dravska kolesarska pot?

Partnerstvo za Dravsko kolesarsko pot nadaljuje skupno sodelovanje v uspešni zgodbi, ki jo širi na področje urejanja plovnosti in vzpostavitve regijskega parka. Ob tem se je partnerstvo tudi razširilo na dodatne tri občine, Cirkulane, Zavrč in Videm, ki so izkazale interes po skupnem sodelovanju na razvojnih projektih reke Drave. Trenutno poteka gradnja kolesarske poti na območju občin Muta, Radlje Ob Dravi, Podvelka, Selnica ob Dravi, Ruše, Maribor in Hajdina v dolžini več kot 8 km, pri čemer je bilo pridobljenih več kot 3 milijone evropskih sredstev. Letos se kolesarji lahko zapeljejo po novih odsekih v Selnici ob Dravi, Limbušu, Melju in Dogošah. Na novo je bilo v lanskem letu postavljenih tudi več kot 15 počivališč ob Dravski kolesarski poti. Kolesarjem so vse informacije na voljo na spletnem portalu Drava Bike ter socialnih omrežjih. V pripravi je mobilna aplikacija, sistem izposoje koles, rezervacijski sistem. Vseskozi se v Drava Bike vključujejo novi ponudniki ob Dravski kolesarski poti, ki tvorijo pomemben del ponudbe ob Dravski kolesarski poti.

Kako uspešni ste s povezovanjem drugih deležnikov znotraj regije in lokalnega okolja? Kako sodelujete z MOM? Koliko posluha ima za vizijo RRA?

Tako z MOM kot drugimi deležniki in lokalnimi skupnostmi izvajamo številne pomembne in uspešne projekte in nadaljujemo s pripravo novih. Z deležniki v regiji sodelujemo na različnih projektih, kot so SPOT točka, Invest Podravje, PONI, Dogovor za razvoj regije ter drugi partnerski projekti. V sodelovanju z MOM izvajamo kar nekaj projektov ob in na Dravi: Dravska kolesarska pot – Drava Bike, Dravska promenada, Plovnost na reki Dravi v Mariboru, Plovnost na reki Dravi med HE Mariborski otok in HE Fala ter druge projekte: Multimodalno vozlišče železniški trikotnik, Urban, Doživetja Bolfenk, Mikrodestinacija Kozjak, Naša Drava. MOM ima od vsega začetka podpira reorganizacijo in preoblikovanje razvojne agencije ter razvojno vizijo, ki smo si jo zastavili. RRA si aktivno prizadeva v okviru Partnerstva za Pohorje oživiti ta biser našega mesta in ga (ponovno) predstaviti kot privlačno turistično destinacijo.

Nekoč je na Pohorju cvetel zimski turizem, hoteli, restavracije, smučišča, povezave… Sedaj ni enotnih tabel, turizem životari, niti tradicionalnega tekmovanja za Zlato lisico na Pohorju več ne bo, prometne povezave so dotrajane, smučišča stagnirajo. Kakšni so načrti za obuditev Pohorja?

Med prvimi cilji Partnerstva za Pohorje je bila priprava »Strategije razvoja Pohorja«, ki je prvi strateški dokument, ki pokriva širok spekter izzivov ter ima podporo 30 partnerjev na celotnem območju Pohorja. Ključni cilji strategije so vzpostavitev Destinacije Pohorje, vrednostna veriga lesa ter vzpostavitev Regijskega parka Pohorje. Ocenjena vrednost vseh projektov zanaša 134 milijonov evrov, pri čemer so finančno največji projekt obnove državnih cest (60 milijonov evrov), prenova žičniških naprav v znesku 22 milijonov evrov ter vzpostavitev informacijske in doživljajske infrastrukture (16 milijonov evrov). Pripravili smo tudi »Strategijo razvoja in trženja ponudbe Destinacije Pohorje 2021−2027«, ki nakazuje nadaljnji razvoj in upravljanje turizma na Pohorju. Ključna novost je oblikovan model upravljanja Destinacijske management in marketing organizacije Pohorje (, ki bo temeljila na petih vsebinskih stebrih oz. centrih, in sicer za trženje, kakovost, doživetja, raziskave in razvoj ter upravljanje turistične infrastrukture. Na Mariborskem Pohorju manjka privlačna in zanimiva ponudba, ki bi pritegnila obiskovalce. Naš cilj je razširiti ponudbo na različnih področjih (doživljajsko, infrastrukturno, kulinarično …), s čimer bi dolgoročno povečali število obiskovalcev Pohorja, tako domačinov kot turistov. Določene aktivnosti bomo izvedli skozi projekt Doživetja Bolfenk. V okviru projekta bomo pripravili zasnovo celostne ureditve Mariborskega Pohorja, vodenih doživetij ter postavitev urbane opreme na območju Bolfenk-Bellevue (klopi, interpretativne table, Alpinetum, hotel za žuželke, energetska točka, foto točka ter nova igrala) ter na razgledišču Nad Lukejem (foto točka, klop in interpretativna tabla). V sklopu aktivnosti izvajanja Partnerstva za Pohorje smo pripravili spletni portal celotnega Pohorja (www.pohorje-slovenija.si), kjer je zbrana vsa outdoor ponudba. Označili smo 7 kolesarskih povezav med centri na Pohorju v skupni dolžini 240 km. V letošnjem letu pa pripravljamo kolesarske povezave iz doline na ovršje Pohorja. Na voljo je tudi nova karta Pohorja ter informacijske table. Veliko aktivnosti poteka tudi na področju vzpostavitve Regijskega parka Pohorje, kjer je možnost vzpostavitve že v letošnjem letu. Izvedeni so bili terenski ogled državnih cest na Pohorju s pristojno direkcijo, kjer se že izvajajo aktivnosti priprave dokumentacije v smeri asfaltiranja makadamskih odsekov ter ureditve ceste na Arehu. Smučarski centri so prijavili več projektov ureditve žičniških naprav na razpis MGRT, kjer upam na čim boljši rezultat in pridobitev evropskih sredstev.

Tudi mariborsko letališče stagnira. Imate kakšne načrte za oživitev tega?

Letališče Maribor lahko postane močan generator razvoja, saj predstavlja vrata v svet. Lega letališča Maribor je idealna za vse regije SV Slovenije: Pomurje, Podravje, Koroško in Savinjsko regijo, delno tudi za JZ Slovenijo, Zasavje in Posavje. Možnost razvoja letališča je možna tako v smeri turizma (privabljanje turistov in oblikovanje konkurenčnih turističnih produktov destinacij) kot tudi v smislu logistike. Velik potencial je tudi v pospeševanju letalskega turizma lastnikov športnih in poslovnih letal iz zahodne Evrope. Namen razvoja letališča je: ohranitev delovanja letališča in njegov nadaljnji infrastrukturni razvoj s ciljem povečevanja turističnega obiska ter vzpostavitev multimodalnega logističnega centra Smart Hub Maribor v okolici letališča. Po več letih bo mariborsko letališče letos poleti znova povezano z rednimi letalskimi čarterskimi leti, in sicer s tremi italijanskimi mesti. Agencija Slovenia Guide je namreč napovedala vzpostavitev tedenskih čarterskih letov iz Bolzana, Pise in Neaplja, s prvim prihodom 30. junija. Namenjeni bodo predvsem prihodu italijanskih turistov.

Kakšni so vaši načrti glede razvoja Maribora kot turistične destinacije? Kakšna je turistična strategija?

Strategija razvoja in trženja turistične destinacije Maribor 2022-2027 se nanaša na območje Mestne občine Maribor. Fokus bo na upravljanju destinacije in razvoju ter kakovosti turističnih produktov. Velik poudarek je na razvoju in trženju dogodkov, prireditev in festivalov, kjer smo zaznali velik razvojni potencial. Opredelili smo nosilne vrste turizma v destinaciji Maribor, ki so športni turizem, kulturni turizem, enogastronomski turizem, poslovni turizem in outdoor turizem.

Vizija destinacije je, da je Maribor svetovno prepoznavna destinacija najstarejše vinske trte, ki v prepletu mestnega utripa in zelene narave razvaja z gastronomskimi, aktivnimi in trajnostnimi doživetji ter je središče vrhunskih kulturnih, športnih in poslovnih dogodkov širše regije. Maribor je mesto, ki krepi veselje do življena. Svojim prebivalcem in obiskovalcem nudi tri svetove (Svet ob Dravi: urbani del mesta z reko Dravo; Svet na Pohorju: kjer ima glavno besedo narava; Svet vinorodnih gričev: Predstavlja kulturno, historično in turistično območje, ki jasno izraža identiteto mesta). Z namenom doseganja zastavljene vizije in ciljev smo opredelili šest prioritet oz. strateških področij razvoja: upravljanje in organiziranost destinacije (vzpostavitev destinacijske menedžment organizacije), razvoj kompetenc kadrov, infrastruktura, razvoj, kakovost, avtentičnost in inovativnost turističnih produktov, trženje in promocija ter trajnostni koncept razvoja turizma. Mesto pozicioniramo kot mesto vrhunskih dogodkov, mesto najstarejše trte na svetu, mesto vina in kulinarike, mesto kulturnih zakladov, mesto športa in top izhodišče za outdoor aktivnosti.

Neizbrisen pečat je pustila tudi industrija v našem mestu, kako bi ponovno obudili tudi to? Na kakšen način?

Podravje je v preteklosti zaznamovala kovinsko pridelovalna industrija. Ta ima v gospodarstvu tudi sedaj izredno pomembno vlogo, saj ogromno podjetij deluje prav v tem sektorju. Naša želja je, da bi v regijo pripeljali takšne investitorje, ki bi obstoječim podjetjem omogočal, da se vključijo v dobavno verigo takšnega investitorja, s čim višjo dodano vrednostjo, npr. podjetje, ki delujejo na področju strojegradnje (tiskarski stroji, pekovski stroji, …. ).

Katere projekt si v RRA prizadevate realizirati v prihodnje?

V letošnjem letu smo pričeli s projektom prenove KPD, ki smo ga preimenovali v kreativni Kreativni park Drava in bo predstavljal regijsko stičišče podjetništva, tehnologij in kreativnih industrij s tesno vpetostjo digitalizacije regije in usposabljanj na področju podjetništva. V objektu so predvidene nove vsebine, katerih tematike vključujejo: regijski mrežni podjetniški inkubator, prostore za razvojna podjetja in podjetniške mreže, razstavno prireditveni prostor/hišni sejmi za potrebe regijskega gospodarstva ter podjetništva/kreativnih in kulturnih industrij/turizma, svetovalne storitve na področju podjetništva, center kreativnih industrij, regijski demo center krožnega gospodarstva, mrežni talent center, podpora digitalizaciji regije, projektne pisarne, demo center pametne stavbe. Ocenjena vrednost prenove je 10 milijonov evrov, s čimer bi skupaj z MOM uredili 8.000 m2 novih poslovnih površin in več kot 200 novih delovnih mest. Pri prenovi računamo tudi na evropska sredstva. Prav tako si želimo vzpostaviti Destinacijo Štajerska, ki bi turistično povezovala vsaj območje Podravja. Turizem v regiji je razit neenakomerno, saj samo 4 občine v Podravju (Maribor, Ptuj, Hoče-Slivnica in Slovenska Bistrica) beležijo 90 % vseh prihodov in nočitev. Zato si želimo vzpostavitev skupnega upravljanja, razvoja in trženja povezovalnih/skupnih turističnih produktov na območju regije, ki bo temeljilo na sodelovanju vseh zainteresiranih skupin in posameznikov ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja ter ohranjanju štajerske tradicije. Občinske meje tako postanejo manj pomembne, kajti v ospredje stopi skupni cilj; atraktivna, prepoznavna turistična destinacija Štajerska.