Pred dnevi smo poročali o ideji Josipa Rotarja, predsednika Liste kolesarjev in pešcev, ter arhitekta Andreja Žižka, ki sta se domislila možnosti o zaprtju Glavnega mosta za promet ter preureditvi cestišč ter nove podzemne garažne hiše na Taboru. Med drugim pa sta omenila tudi problematiko zastarelega razumevanja avtobusnih povezav v mestu.

“Gre za infrastrukturo, ki jo je potem potrebno vzdrževati, a to se sedaj ne dogaja.”

Omenila sta idejo o vzpostavitvi novega postajališča na Trgu revolucije na Taboru, ki bi lahko postal nekakšna prestopna točka za vse smeri. Arhitekt Andrej Žižek je ob tem pripomnil, da je grajena avtobusna postaja, kakšno imamo na Mlinski, povsem nepotrebna. “Gre za infrastrukturo, ki jo je potem potrebno vzdrževati, a to se sedaj ne dogaja,” je komentiral. Oba tako predlagata nepokrito postajališče, če je slednje v tej formi sploh potrebno.

Glavna avtobusna postaja nefunkcionalna 

Glavna avtobusna postaji po mnenju Rotarja namreč ne potrebuje stičišča vseh avtobusnih linij. Večinoma je tako, da ljudje izstopijo že v centru, najkasneje pri trgovskem centru City, potem pa se do Kolodvora pelje praktično prazen avtobus. Avtobus večkrat dnevno tako po nepotrebnem prevozi kilometer na dan, kar pomeni dodatne stroške, ki bi se jim lahko ognili.

Do Europarka, brez da se usedemo v svoj avtomobil?

Žižek je ob tem opomnil, da imamo v Mariboru še vedno zastarelo razumevanje avtobusnega prometa. Recimo, blizu centra imamo nakupovalno središče Europark, do katerega ljudje iz nekaterih predelov mesta ali okoliških krajev težko pridejo. Navsezadnje smo v kapitalizmu in bi morali poskrbeti za krožnost denarja tudi s pomočjo javnega potniškega prometa. Če pa bi glavno vpadnico avtobusnega in železniškega prometa postavili v bližini Europarka, bi s tem zmanjšali avtomobilski promet, saj bi ljudje tudi z drugih krajev do nakupovalnega centra prispeli v maksimalno 20 minutah.

Miselno smo obstali v industrijski dobi Maribora

“Danes bi avtobusni prevozi terjali večjo fleksibilnost, morali bit biti bolj komercialno usmerjeni in dejanska alternativa avtomobilom,” je dejal za Maribor24.  Trenutno pa je realnost precej drugačna, avtobusi so prazni, ker niso enakovredna alternativa avtomobilom. Precej drugače je bilo recimo v času industrijskega razcveta v mestu, ko je bil na eno družino morda na voljo en avtomobil ali pa ga sploh niso imeli. Delavci so se tako z avtobusom vsakodnevno vozili na delo in tako je bilo precej lažje planirati potniški promet. “Dejstvo, da je težišče še vedno na Mlinski, kaže, da nismo prešli te industrijske dobe,” je jasen Rotar. Trenutno Mlinska premore eno samo trgovino, to je Mercator, ki sicer obratuje vsak dan.

“Dejstvo, da je težišče še vedno na Mlinski, kaže, da nismo prešli te industrijske dobe.”

Za turiste povezava povsem neprimerna

Avtobusno središče bi moralo stati bliže nakupovalnim centrom, trenutno stanje pa kaže na to, da mesto ne sodeluje z javnim potniškim prometom. “Kaj lahko ta sploh nudi turistom?” se sprašujeta oba. Tudi ob želji po poletni osvežitvi turistov na Mariborskem otoku je tako, da slednji sploh ne vedo, kako priti tja. Na otok sicer vodita le dve avtobusni povezavi, ki ju ob plačilu z gotovino hitro preplačaš. Od centra do otoka je tako ob plačilu vozniku na samem avtobusu potrebno odšteti 2 evra, kar je najmanj zamudna alternativa.

Druga, precej bolj zamudna, alternativa terja, da se turist sprehodi do Glavne avtobusne postaje, kjer mora plačati 2,5 evra za izdelavo nove avtobusne kartice. Vožnje si lahko da naložiti na licu mesta ali pa v trafikah, ki v centru praviloma delajo do 17. ure.