V kakšni »formi« v leto 2024, leto, ko bodo tehnološke inovacije še bolj pomembne, poklici prihodnosti še bolj zaželeni, umetna inteligenca pa še večji izziv, stopa Univerza v Mariboru?
O povezavi Univerze v Mariboru z gospodarstvom, vlogi UM v regiji Vzhodne Slovenije, številnih projektih ter poklicih prihodnosti smo govorili s trenutnim rektorjem Univerze v Mariboru dr. Zdravkom Kačičem.
»Na Univerzi v Mariboru se zavedamo odgovornosti, ki jo nosimo kot institucija znanja v vzhodno kohezijski regiji, vključujemo se v vse aktivnosti po želji za čim več sodelovanja, za večji razvoj tako Maribora, kot celotne Vzhodne Slovenije. Nadaljujemo z razvojem novih raziskovalnih področjih in novih študijskih vsebin,« vizijo za prihodnost druge največje univerze v Sloveniji predstavi njen rektor.
Pod žarometi trije veliki projekti
Kako? »Univerza v Mariboru je v preteklem obdobju pridobila tri velike infrastrukturne projekte, s pomočjo katerih podpira lasten raziskovalni in razvojni proces ter preko odprtega dostopa infrastrukture javnim in gospodarskim institucijam že zagotavlja in bo tudi v prihodnje zagotavljala krepitev tovrstnih procesov v regiji Vzhodna Slovenija, na nacionalni ravni ter tudi širše,« pojasni.
Pove, da gre za projekte »Nadgradnja nacionalnih raziskovalnih infrastruktur – HPC RIVR« oziroma projekt vzpostavitve superačunalnika, »Nadgradnja nacionalnih raziskovalnih infrastruktur – RIUM« ter projekt vzpostavitve Tehnološko inovacijskega centra INNOVUM z eno ključnih usmeritev krepitev raziskovalnih kapacitet z izgradnjo in vzpostavitvijo raziskovalne infrastrukture.
»S pridobljenimi projekti Univerza v Mariboru vzpostavlja in nadgrajuje raziskovalno infrastrukturo Univerze v Mariboru na področjih v skladu s strategijo pametne specializacije ter posledično spodbuja podjetniško inovativnost in intenzivira sodelovanje z gospodarstvom in drugimi zainteresiranimi deležniki v družbi najprej predvsem manj razviti kohezijski regiji Vzhodna Slovenija ter tudi širše,« poudarja dr. Kačič in nadaljuje:
»Razvito in globalno konkurenčno gospodarstvo namreč dviguje: BDP, število visoko-tehnoloških delovnih mest, število razvojnikov in raziskovalcev, vlaganja v raziskave in razvoj, dodano vrednost visoko-tehnoloških produktov, procesov in storitev. Univerza v Mariboru si kot odgovorna institucija želi, da tudi gospodarstvo v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija dosega pozitivne kazalce, kot so kreiranje novih inovativnih produktov, da zvišuje dodano vrednost v podjetjih in nenazadnje, da generira visokotehnološka delovna mesta, ki jih nujno potrebujemo za dvig zaposlenosti naših diplomantov in za zadrževanje diplomantov v domačem okolju.«
»Razvito in globalno konkurenčno gospodarstvo namreč dviguje: BDP, število visoko-tehnoloških delovnih mest, število razvojnikov in raziskovalcev, vlaganja v raziskave in razvoj, dodano vrednost visoko-tehnoloških produktov, procesov in storitev. Univerza v Mariboru si kot odgovorna institucija želi, da tudi gospodarstvo v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija dosega pozitivne kazalce, kot so kreiranje novih inovativnih produktov, da zvišuje dodano vrednost v podjetjih in nenazadnje, da generira visokotehnološka delovna mesta, ki jih nujno potrebujemo za dvig zaposlenosti naših diplomantov in za zadrževanje diplomantov v domačem okolju.«
UM in gospodarstvo - z roko v roki?
In če preizprašujemo pripravljenost Univerze v Mariboru na prihodnost, vsekakor ne gre mimo vprašanja, kako trdne so na UM trenutno povezave z gospodarstvom. Slednje namreč še vedno predstavljajo izziv …
»Kljub temu, da se UM uspešno povezuje s preostalimi deležniki inovacijskega ekosistema v regiji, velja omeniti, da se še zmeraj sooča s precejšnjim izzivom, kako povečati delež prenosa znanja in tehnologij v industrijo,« pojasni dr. Kačič:
»V regiji namreč primanjkuje visokotehnoloških in prebojnih podjetij, ki bi znale integrirati znanja in tehnologije naših raziskovalcev ter tako izkoristiti njihov potencial za okrepitev svojega položaja na trgu, dvig inovacijskega indeksa regije in, nenazadnje, tudi za dobrobit družbe. V naslednjih letih bo tako veljalo še bolj okrepiti strategijo “iz laboratorija na trg”, ne samo na UM ampak v regiji širše. Ob tem velja omeniti tudi pomanjkanje razpoložljivih sredstev s strani države za raziskave, razvoj in inovacije. Velikokrat se namreč zgodi, da kakšna prebojna tehnologija ne ugleda luči sveta prav zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, ki bi ji omogočale začetni vstop na trg.«
A spremembe so vseeno vidne … »Kljub tradicionalni vpetosti UM v okolje je v zadnjih letih viden premik oz. sprememba v povezavah UM z gospodarstvom. Te postajajo vse močnejše, kar je vidno tudi v številnih sodelovanjih raziskovalnih skupin na fakultetah članicah z gospodarstvom,« pojasni dr. Zdravko Kačič, ki izpostavi, da se raziskovalke in raziskovalci na UM se vedno bolj zavedajo pomena aplikativnosti njihovih raziskav za gospodarstvo in z njim sodelujejo na najrazličnejše načine.
»Univerza v Mariboru aktivno spodbuja in si prizadeva za širitev takšnih povezav, hkrati pa si prizadeva vzpostavljati strateška partnerstva z vodilnimi podjetji tako v Sloveniji kot tudi v tujini, v želji, da bi se ta trend še okrepil v prihodnosti,« dodaja.
Kako je UM pripravljena na poklice prihodnosti?
Prilagajanje delovanja v prid sodelovanju z gospodarstvom pa ni edino prilagajanje, pred katerega je postavljena Univerza. Še bolj korenite spremembe namreč zahtevajo zahteve sodobnega sveta ...
»Tako kot univerze po vsem svetu nenehno prilagajajo svoje programe, da bi se odzvale na hitre spremembe v družbi, tehnologiji in gospodarstvu, se temu prilagajamo tudi na Univerzi v Mariboru,« razlaga dr. Kačič.
»Priprava univerze na poklice prihodnosti vključuje različne vidike, vključno z izobraževalnimi programi, raziskavami, sodelovanjem z industrijo in prilagajanjem na hitre spremembe v družbi. Zavedamo se, da mora univerza mora ponujati študijske programe, ki so prilagojeni sodobnim potrebam in zahtevam trga dela,« pojasnjuje in nadaljuje:
»To vključuje uvajanje novih disciplin, kot so informacijske tehnologije, umetna inteligenca, trajnostni razvoj in drugi poklici, ki so v porastu. Usmerjamo se k praktičnemu usposabljanju in aplikacijam znanja v realnem svetu, ki pomagajo študentom pridobivati veščine, ki jih potrebujejo za uspeh v prihodnosti. Sodelovanje s podjetji, prakse, projekti v industriji in druge priložnosti za pridobivanje praktičnih izkušenj so ključni.«
»Na univerzi na različne načine vzpostavljamo (in izvajamo) tesno sodelovanje s podjetji in industrijo za razumevanje njihovih potreb, spodbujanje razvoja novih tehnologij ter omogočanja študentom in raziskovalcem, da sodelujejo pri projektih, ki so usmerjeni v dejanske izzive v industriji,« razlaga:
»Hitre spremembe v tehnologiji in družbi zahtevajo, da so študijski programi prilagodljivi in omogočajo nenehno učenje ter prilagajanje spreminjajočim se potrebam na trgu dela. Na univerzi spodbujamo izmenjave študentov ter sodelovanje pri mednarodnih projektih in študij v tujini. Fakultete in učitelji nenehno izpopolnjujejo znanja in spremljanje trenutnih trendov na svojih področjih. Univerza dela v smeri pridobivanja močnih raziskovalnih programov, ki se ukvarjajo z izzivi prihodnosti in omogočajo študentom sodelovanje v raziskovalnih projektih.«
Kaj sploh so poklici prihodnosti?
Ob frazi »poklici prihodnosti«, ki jo tako pogosto izpostavimo, se pojavi vprašanje, kaj ti sploh so oziroma bodo.
»Glede na razvoj storitev in tehnologij v zadnjih letih, še posebej v zadnjih dveh letih, ko je svet zaznamovala epidemija COVID-19, so poklici prihodnosti povezani z razvojem novih tehnologij, še zlasti na področju informacijskih in računalniških znanosti, kemije ter mehatronike, strojništva in gradbeništva,« pojasnjuje dr. Kačič in dodaja:
»Zaradi porasta ozaveščenosti o varstvu okolja ter s tem povezane ideje o trajnostnem razvoju lahko pričakujemo, da bodo v prihodnosti bolj iskani poklici s področja naravoslovnih ved ter varstva okolja, prav tako je v času epidemije varna in odporna oskrba postala prioriteta v evropskem prostoru, epidemiološka kriza je pokazala tudi na deficitarnost ter pomembnost poklicev s področja zdravstvenih ved, medicine, dentalne medicine ter biotehnologije.«
Na Univerzi tako pojasnijo, da v zadnjih letih tako beležijo predvsem povečan interes kandidatov za študij računalništva, informatike, medijskih komunikacij, strojništva ter mehatronike, prav tako na naravoslovnih študijskih programih, kot sta matematika in kemija, ter na študijskih programih s področja zdravstvenih ved in medicine.
Med družboslovnimi in humanističnimi poklici prevladujejo predvsem predšolska vzgoja in nekateri drugi študijski programi za izobraževanje učiteljev.
Poseben poudarek trajnosti ter odprti znanosti
Ob poklicih prihodnosti Univerza v Mariboru posebno pozornost namenja tudi področju trajnosti. Trenutno namreč izvajajo 23 pilotnih projektov za zelen in odporen prehod v družbo 5.0, ki jih je Univerza v Mariboru pridobila v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO).
»Z načrtovanimi vsebinami pilotnih projektov se namreč navezujemo na cilje trajnostnega razvoja Združenih narodov, ki poziva vse učeče se, da do leta 2030 pridobijo znanje in veščine, potrebne za spodbujanje trajnostnega razvoja, med drugim tudi z vključevanjem okolijskih in podnebnih vprašanj v visokošolsko izobraževanje, ki ob hkratni uporabi digitalnih tehnologij kot dodatnih močnih omogočevalcev zelenega prehoda pospešuje trajnostno ravnanje pri razvoju in uporabi digitalnih rešitev,« pojasnjuje dr. Kačič ter izpostavi tudi področje odprtega dostopa in odprte znanosti:
»Univerza v Mariboru sledi načelom odprte znanosti in odprtega dostopa skladno z določili nacionalne zakonodaje in drugih mednarodnih usmeritev na številnih področjih.«
»Pri tem izpostavljamo sprejetje Politike odprtega dostopa do raziskovalne infrastrukture na ravni univerze in njenih članic (2020), vzpostavitev spletnega orodja Baza raziskovalne infrastrukture (BRiUM), izvedbo številnih izobraževanj za raziskovalce, strokovne osebje UM in druge deležnike, pa tudi različna sodelovanja v projektih, ki spodbujajo razvoj univerzitetnih dejavnosti po načelih odprte znanosti. Področje odprtega dostopa do znanstvenoraziskovalnih, strokovnih in drugih del ter raziskovalnih podatkov, ki nastajajo na univerzi v procesih raziskovanja in izobraževanja, podpira Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru (DKUM),« še dodaja in omeni tudi, da je UM hkrati tudi podpisnica Berlinske deklaracije o odprtem dostopu do znanosti.
Pomen odprte znanosti letos obeležil tudi prvi Festival odprte znanosti
Kako se torej Univerza v Mariboru s področjem odprte znanosti ukvarja nekoliko bolj konkretno?
Na področju projektnega udejstvovanja sta v izvajanju dva večja projekta s področja odprte znanosti v sodelovanju z Univerzitetno knjižnico Maribor, ki potekata v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, in sicer projekt NOO SPOZNAJ Podpora pri uvajanju načel odprte znanosti v Sloveniji, v katerem ima UM vlogo konzorcijskega partnerja, konzorcij 21 javnih raziskovalnih organizaciji vodi Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani.
»Namen projekta je celovita prilagoditev svojega delovanja v skladu z Zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti ter s praksami in načeli odprte znanosti v Evropskem raziskovalnem prostoru,« pojasnijo na Univerzi ter opišejo še projekt Z odprtim dostopom do vseživljenjskega izobraževanja ODVIj:
»Z dejavnostmi pilotnega projekta se v okviru digitalnega prehoda in vseživljenjskega učenja zavzema za spodbujanje sistematične uporabe prostodostopnih e-vsebin in njihovo promocijo ter povečanje dostopa do visokokakovostnega izobraževanja in učenja v različnih oblikah in okoljih.«
S projektnimi dejavnostmi se tako Univerza poskuša približati posebnim ciljnim skupinam, kot so osipniki, študenti, ki si med študijem želijo pridobiti nova znanja, posamezniki/državljani, ki, ne glede na pridobljeno formalno izobrazbo, želijo sodelovati pri raziskavah, in diplomanti, ki se morajo dokvalificirati.
»Oktobra 2023 je univerza v okviru pilotnega projekta ODVIj izvedla festival odprte znanosti v Mariboru, FestUM, ki se je javnosti v taki obliki predstavil prvič in v svoji premierni izvedbi nosil naslov Festival odprtega izobraževanja,« še spomnijo.
