Današnji 15. avgust mineva v znamenju enega večjih in najstarejših praznikov, ki ga zaznamujejo tako katoliški kot tudi pravoslavni kristjani po vsem svetu. Marijino vnebovzetje ali veliki šmaren (velika maša) je od leta 1992 v Sloveniji tudi dela prost dan. Kristjani verujejo, da je bila Devica Marija po končanem zemeljskem življenju z dušo in telesom vzeta v nebeško slavo. Ta dogodek je papež Pij XII. leta 1950 razglasil za versko resnico oziroma dogmo.
[[image_1_article_79898]]
Mariji je posvečena tudi pobreška cerkev
V Sloveniji imamo približno 2400 cerkva, od katerih jih je največ, več kot 300, posvečenih prav Mariji. Ena od teh je tudi župnijska cerkev Marije Matere Cerkve na Pobrežju v Mariboru. Za njeno gradnjo in ureditev novega župnijskega središča je poskrbel tamkajšnji župnik Stanislav Praznik, ki v tej župniji deluje že od leta 1981. Gre za največjo župnijo v Mariboru z največjim pokopališčem na Štajerskem.
[[image_5_article_79898]]
Sedanja lokacija je bila precej nedosegljiva
Pove nam, da so bile ob njegovem prihodu v župnijo na Pobrežju precej težke razmere, saj ni bilo ne cerkve ne župnišča. Edina cerkvena stavba je bila le kapelica na pokopališču, župnišče pa je bilo kar v nekdanji mrtvašnici. "Tam sem prebival 14 let. Že prvo leto so se pojavili problemi ob prazniku vseh svetih, ko smo morali imeti mašo v kapelici in jo ozvočiti na prostem. Prišla je prijava in seveda kazen po zakonu o varstvu pred hrupom v naravnem bivalnem okolju. Na pokopališču! To je v meni sprožilo revolt in takoj sem šel k škofu. Takrat je bil to dr. Kramberger. Rekel sem mu, da to tako ne gre, da moramo nekaj spremeniti. In mi je odgovoril: »Delajte na tem.« Tako smo začeli iskati lokacijo za cerkev."
[[image_6_article_79898]]
V igri je bilo več lokacij. Sprva je bil predlog, da bi cerkev zgradili tam, kjer je danes trgovina Tuš ob Ulici Veljka Vlahoviča. Nazadnje so dobili sedanjo lokacijo, ki jo je, kot pravi sogovornik, takratni direktor zavoda za urbanizem označil za nedosegljivo.
"Tudi sam nisem verjel, da je to mogoče. Po petih letih smo vendarle prejeli prvi pisni dokument, da je ta lokacija nesporna na krajevni, mestni in vseh drugih ravneh. Potem smo začeli iskati projektante. Med izbranimi sta bila mariborski profesor Borut Pečenko (zdaj že pokojni) in Ivo Goropevšek. Gradnja se je začela leta 1987."
[[image_7_article_79898]]
Prva polnočnica je bila v spodnji dvorani
Tako je nastal moderni, a še vedno klasično zasnovan objekt. Razpisne pogoje zanj so napisali v župniji. "Najprej smo zapisali, da želimo, da se že od zunaj vidi, da je to cerkev. Da ne bi bilo treba napisati, da je cerkev. To so upoštevali. Z arhitektoma smo dobro sodelovali, gradnjo pa je izvedlo podjetje Konstruktor, izbrano na razpisu. Tako smo začeli to »kalvarijo«, ki se je na koncu, leta 1993, srečno končala."
Praznik pojasni, da so bile v času prve birme v cerkvenem prostoru na strehi samo deske, objekt je bil brez oken in vrat. Bogoslužje so opravili v spodnji dvorani, ki je bila enkrat večja od pokopališke kapele. "Prva polnočnica za božič 1988 je bila tam. Ko sem bil kasneje na zaslišanju na upravi za notranje zadeve, so mi rekli: »Vemo, da imate mašo spodaj, a nihče vas ni prijavil.« Bogu hvala."
Rdeče klopi, zvonik, ki je ločen od cerkve, in kupolast strop
Na vprašanje, kaj v cerkvi najbolj izstopa, sogovornik odgovori: "Ko smo postavili klopi, je bil največji problem, zakaj so rdeče. Pojasnil sem, da je to barva Svetega Duha. Naš praznik pa je ravno na binkoštni ponedeljek. Potem so to sprejeli. Posebnost je tudi zvonik, ki je ločen od cerkve. Profesor Pečenko je zagovarjal, da je bila včasih vaška lipa prostor zbiranja pred cerkvijo. Tukaj pa bo to ploščad pred zvonikom. Zato smo se odločili za to obliko. Cerkev je bila prvotno mišljena z ravnim stropom z mnogo lučmi, ki bi ponazarjale zvezdnato nebo. Med gradnjo pa je prišlo do spremembe in nastale so tri kupole, kar je nenamerno povzročilo odlično akustiko. Kupole so lesene, oblečene v mavčne plošče, ne betonske, kar daje prostorom poseben zvok. To potrjujejo tudi zbori in organisti, ki tukaj nastopajo."
Pobreška cerkev je posvečena Mariji Materi Cerkve, ki praznuje na binkoštni ponedeljek. Prej je bil ta praznik 1. januarja, ko obhajamo Marijo, Sveto Božjo Mater. Drugi vatikanski koncil je določil poseben praznik, naš škof dr. Maksimilijan Držečnik, ki je ustanovil to župnijo, pa je izbral prav to ime.
Marijin kip trenutno izdelujejo na Češkem
Leta 2020 je cerkev dobila orgle, ki so ene najmodernejših in največjih v Mariboru. Na cerkvenem pročelju je Rupnikova mozaična poslikava, ki predstavlja Kristusa Odrešenika na križu pod križem Mati Marijo.
[[image_2_article_79898]]
Na drugo stran, tik za oltar, pa bodo postavili Marijin kip, ki ga v tem trenutku še vedno izdelujejo na Češkem. Stanislav Praznik pojasni, da bo ta kip v istem slogu kot vsa ostala oprema, ki jo je izdelal isti umetnik - češki akademski kipar Otmar Oliva iz Velehrada. "On je izdelal oltar, ambon in vse odlitke. Zato smo želeli, da tudi Marijin kip oblikuje on. Upamo, da bo kip postavljen še letos. Takrat bi bila cerkev tudi posvečena, saj je trenutno le blagoslovljena. Posvetitev bo, ko bo vse urejeno. Takrat bodo na štiri stebre nameščeni posvetitveni križi, znamenje, da je cerkev posvečena."
[[image_8_article_79898]]
Novi vitraži ob orglah
Najnovejša pridobitev v cerkvi pa so vitraži (barvna okna) ob orglah. Dela, ki so jih izvedli češki mojstri, so bila končana pretekli petek. Sogovornik pove, da bo to njihovo darilo za današnji Marijin praznik.
[[image_3_article_79898]]
"Čeprav naša cerkev ni posvečena Mariji Vnebovzeti, je Marija ena. Tako je tudi naša cerkev Marijina in zato so tukaj na današnji praznik dobrodošli vsi, ki nimajo možnosti romanja drugam."
Vitraži pri oltarju, ki so nastali v letih 1995 - 1996, predstavljajo Marijin plašč, ki bo obdajal glavni kip, ko bo ta postavljen. Zasnova se nadaljuje tudi na koru. Umetnik je predvidel, da človek, ko pride k bogoslužju in prejme obhajilo, nosi Boga v srcu. Ko odhaja iz cerkve, ga okno - simbol sonca - spominja, da mora to »sonce« prinesti v vsakdanje življenje. Modrina okrog sonca nadaljuje modrino Marijinega plašča - sporočilo, da nas Marija in Jezus spremljata v življenju.
[[image_4_article_79898]]
Ponekod danes blagoslavljajo zelišča
Marijino vnebovzetje so začeli praznovati v različnih krajih ob različnih časih. V Rimu šele leta 650; kot dogmo pa ga je papež Pij XII. razglasil leta 1950. "To pomeni, da ga zdaj kot zapovedanega praznuje vesoljna Cerkev - enako kot božič, veliko noč in druge zapovedane praznike."
Ponekod na ta dan blagoslavljajo zelišča, kar pa v Župniji Marije Matere Cerkve na Pobrežju še ni običaj. "To blagoslovljeno zelenje nato shranijo in ga ob hudournih oblakih ali nevihtah zažgejo kot priprošnjo za varstvo pred ujmo."
Cerkev Marijinega vnebovzetja v kraju Gospa Sveta na avstrijskem Koroškem velja za najstarejšo cerkev na slovenskem narodnostnem ozemlju. Nastala je sredi 8. stoletja, ko je salzburški škof Virgil v Karantanijo poslal pokrajinskega škofa Modesta.
Kot njegov sedež in osrednje cerkveno središče prve slovenske države je postala ključno žarišče pokristjanjevanja Karantancev, prednikov današnjih Slovencev, ter simbol začetkov slovenskega krščanstva.
Praznično voščilo: "Kdor Marijo časti, se življenja ne boji."
Ob koncu Stanislav Praznik našim bralcem nameni še praznično voščilo: "Marija je naša mati, Mati Cerkve, tako kot se imenuje tudi naša župnija. Kdor Marijo časti, se življenja ne boji. Spomnim se pokojnega očeta, ki je bil kot vojak na soški fronti, in nam je večkrat rekel: »Ko je bilo najhujše, smo klicali Marijo.« To so bili odrasli možje in nikoli niso bili razočarani. Marija nam je vedno blizu.
Vesel sem, da službujem že v drugi župniji, posvečeni Mariji, prej v Slivnici, zdaj pa sem že pol življenja tukaj. Marija nas res spremlja in ni neka »fantomska« oseba, ampak Božja Mati. Ko smo postavili mozaik, je prišla k nam gospa, mislim, da protestantka. Pojasnil sem ji, da zvezde predstavljajo Marijin venec iz 12 zvezd, sonce pa Kristusa. Rekel sem: »Marija dobiva svetlobo od Sonca.« Odgovorila je: »To pa sprejmem.« Zanimivo, saj vemo, da protestanti Marije ne častijo.
Kdor zaupa Mariji, ki ni božanstvo, ampak Božja Mati in srednica Božje milosti, ne bo razočaran. Tudi jaz sem bil, ko sem prihajal sem, sprva skeptičen. Škofu sem dejal, da tukaj ni niti cerkve, ničesar. Pa mi je rekel: »Boste videli, kaj bo.« Prepričan sem, da je to Marijina priprošnja, pa tudi priprošnja našega Slomška. Od začetka se mu priporočamo in verjamem, da nas podpira ob Mariji. Vera ni utopija - marsikdaj jo tudi izkustveno doživiš."
