Radio Maribor, najstarejši radio v severovzhodni Sloveniji, praznuje 80 let delovanja. Ob tej priložnosti pripravlja vrsto posebnih oddaj, dogodkov in razstavo, posvečeno 80-letnici, v sodelovanju z Muzejem narodne osvoboditve. Med aprilom in majem potekajo oddaje, v katerih predstavljajo nekdanje in sedanje sodelavce ter bogato zgodovino radia. Od 3. do 10. maja je na sporedu serija z arhivskimi posnetki in spomini na prelomne trenutke. Glavno praznovanje bo 9. maja na Trgu svobode v Mariboru, kamor bodo preselili njihov studio, 11. maja pa sledi dan odprtih vrat z ogledi in koncerti. 

Ob visoki obletnici smo se pogovarjali z Vesno Martinec, v. d. odgovorne urednice Radia Maribor, in Stanetom Kocutarjem, dolgoletnim novinarjem in nekdanjim urednikom.

[[image_1_article_77020]]

Radio Maribor je medij z najdaljšo tradicijo v Mariboru. Koliko se je v zadnjih letih v luči sprememb medijske krajine, pojava digitalnih medijev, vse večjega vpliva družbenih omrežij ... prilagodil poslušalcem, predvsem mlajši generaciji?

Spremenjeni medijski krajini in navadam ljudi, ki jim tradicionalni mediji niso več glavni vir informacij, smo se prilagodili tudi na Radiu Maribor. Veliko pozornost namenjamo poglobljenim vsebinam, saj tako nismo zgolj posredovalci informacij, ki jih danes ljudje dobijo drugje, ampak osvetljujemo ozadja dogodkov. Stavimo na verodostojnost. Ob tem pa naše vsebine delimo tudi na številnih drugih kanalih, in ne le v linearnem radijskem programu - na spletni strani, dostopne so na zahtevo in okrepljeno jih delimo tudi na družbenih omrežjih.

Radijski medij je v zadnjih desetletjih šel skozi transformacijo na več ravneh – od analognega na digitalno, od linearnega na zahtevo, po načinu produkcije, novih formatih, posredovanju vsebin na različnih platformah, pa tudi po vsebinah. Krepimo ne samo digitalno prisotnost, ampak tudi digitalne kompetence naših sodelavcev.

Delo radijskega ustvarjalca se je povsem spremenilo in je multimedijsko.

Mlado publiko nagovarjamo z našimi vsebinami za mlade, nekatere tudi ustvarjajo mladi, skušamo pa jih doseči tam, kjer se povečini zadržujejo, na družbenih omrežjih. Kar zadeva vsebino, pa ostajamo zvesti našemu poslanstvu obveščanja in vrednotam verodostojnosti, kredibilnosti, vsebinski poglobljenosti in bližini poslušalcem.

Koliko zaposlenih ustvarja program?

Na Radiu Maribor je zaposlenih 26 sodelavcev, med njimi je 14 novinarjev. Radio Maribor kot del javnega servisa RTV Slovenija opravlja pomembno nalogo in poslanstvo celovitega obveščanja javnosti, smo relevanten in verodostojen vir informacij, zavezani smo obravnavi družbeno pomembnih tem, posredujemo tudi ozadja dogodkov, odpiramo prostor javne debate, pozornost namenjamo lokalnim temam iz Podravja, Pomurja, Štajerske in vsem družbenim skupinam. Poleg tega s svojimi vsebinami sodelujemo v osrednjih programih Radia Slovenija in skrbimo za zastopanost regije na nacionalni ravni.

Kakšni izzivi so pred Radiem Maribor?

Danes je velik izziv vseh tradicionalnih medijev, da je delež tistih, ki so jim ti mediji primarni vir novic, vir informacij, vedno manjši. Zato vse naše vsebine selimo na splet, poslušati se nas da seveda tudi na zahtevo, prek različnih aplikacij, vsebine razširjamo tudi prek naših družbenih omrežij, nagovarjamo občinstvo tam, kjer se ljudje zadržujejo, na spletu. In skrbimo zato, da so jim naše vsebine blizu tudi tam, samo klik stran.

Velik izziv je tudi finančna negotovost v luči nezadostnih finančnih virov javnega servisa, zaradi česar se krčijo redakcije tudi pri nas. Časi so se spremenili, oglaševalci so se preusmerili drugam, prihodki so padli, zato si res želimo zakonske ureditve finančno vzdržnega sistema financiranja RTV hiše, katere del je tudi Radio Maribor.

[[image_2_article_77020]]

Kakšen je pomen Radia Maribor za mesto in regijo?

Radio Maribor ostaja tradicionalen sopotnik tistih v mestu in regiji, ki cenijo ustvarjalno vnemo ekipe in v ponudbi vedno najdejo tudi kaj zase. Gre za radijski medij, ki poglobljeno, a vendar na nevsiljiv način, ponuja zvočno sliko dogajanja v prostoru. Obiskujemo posamezne sredine in predstavljamo utrip v okoljih, ki manj pogosto doživijo tako pozornost. V tem je smisel naših petkovih druženj v programskem sklopu »Malo naokrog«, ki so pretežno živa oglašanja s terena, kjer se dogaja kaj zanimivega ali pa je kaj vredno tega, da to priporočamo tudi našemu poslušalstvu.

Del ekipe je vsak dan na preži za novicami, ki so sestavni del naših pa tudi informativnih oddaj Radia Slovenija, večina slišanega skozi radijske sprejemnike najde tudi pot na spletne platforme. Zelo radi opozarjamo na dogodke iz preteklosti v našem prostoru, izpostavljamo osebnosti in vse vrste ustvarjalnosti. To je brez dvoma skupna močnejša plat, s katero smo se približali tistim, ki od radijskega medija pričakujejo kaj več kot zgolj glasbo in zabavo. Zaradi dobro uigrane in prizadevne ekipe nam to tudi uspeva.

Kateri so bili najpomembnejši mejniki v zgodovini Radia Maribor?

Brez dvoma je prvi mejnik sploh pojav novega radijskega medija takoj po drugi svetovni vojni. Pred njim smo imeli na Slovenskem le eno radijsko postajo (Radio Ljubljana od leta 1928), katere program pa je bil severovzhodno od Celja čez dan zelo slabo slišen, prav zato si je že predvojni mariborski župan dr. Alojzij Juvan prizadeval, da bi v Mariboru vzpostavili relejno postajo, kar pa je bila zgolj predstopnja samostojne ali podružnične postaje predvojnega radia.

Pomembno vlogo je igral tudi v petdesetih in šestdesetih letih, ko je bil ključen posrednik informacij rojakom na avstrijskem Koroškem.

Če bi izpostavil en sam dogodek, pa bi to bilo gotovo neposredno oglašanje izpred učnega centra Teritorialne obrabe, kjer se je 23. maja 1991 odvila drama poskusa zavzetja učnega centra in s tem prve generacije slovenskih vojakov. Prav živa informacije o dogajanju in pozivi Mariborčanom, naj pridejo in kot živi zid zavarujejo učni center, izrečeni preko valov Radia Maribor, so bili med ključnimi, da je armada ustavila svojo prvotno namero.

Po svoje pa sem prepričan, da je v medijskem svetu prav vsak dan mejnik. Borimo se za svoj prostor pod soncem, za slehernega poslušalca in do zadnje podrobnosti uresničujemo poslanstvo javnega medija.

Ste na Radiu Maribor v vseh teh letih uspeli ohraniti skrb za knjižno izreko? Kako vam to uspeva?

Lahko trdim, da nam je to v največji meri uspelo, nenazadnje prav to pričakuje tudi naš ustanovitelj in širša javnost. Za to skrbimo s pomočjo stalnega izobraževanja, rednih tedenskih pogovorov v katerih naša lektorica Mojca Maučec izpostavi zaznane nepravilnosti in nas seznani z novimi izrazi oz. imeni, ki se pojavijo v prostoru. Včasih pa gre tudi za to, da s taktičnim navideznim odmikom od začrtane jezikovne norme ustvarimo vzdušje, ki je za odtenek bolj domače in sproščujoče, vendar nikoli v obsegu, ki bi utegnil neprijetno presenetiti poslušalko – poslušalca. Vemo, da smo pri tem pod skoraj stalnim »nadzorom« študentov ter raziskovalcev oddelka za slovanske jezike in književnost Filozofske fakultete. Na to temo je nastalo tudi že nekaj seminarskih in magistrskih nalog.