Ena izmed novejših pridobitev Biotehniške šole Maribor, šolska agrogozdarska njiva oziroma AgrosylviMob polje, ki je nastala pod okvirjem Erasmus+ projekta AgrosylviMob, ni rezultat hitre odločitve ali poskusa, saj vanjo so vtkane izkušnje, pridobljene v različnih državah, v različnih agrogozdarskih kulturah in s popolnoma različnimi pristopi do zemlje.
Šele ko so dijaki in učitelji na izmenjavah v sklopu Erasmus+ projekta videli, kako agrogozdarstvo živi v praksi, so ga lahko začeli postavljati doma. Prva »njiva prihodnosti« tako stoji na temeljih mednarodnega znanja, ki se je tako v povsem praktični in za prihodnost slovenskega kmetijska morda celo odločilni obliki vrnilo v Maribor.
Dogajanje v sklopu mednarodnega Erasmus+ projekta AgrosylviMob lahko spremljate tudi v številnih zanimivih novicah na spletni strani Biotehniške šole Maribor.
Mednarodni projekti kot laboratorij znanja
Projekt AgrosylviMob je, kot opisuje profesor Simon Gračner, koordinator projekta, zasnovan kot mobilnost – ne v smislu potovanja, temveč v smislu prenosa prakse. Temelji na prepričanju, da agrogozdarstva ni mogoče razumeti iz učilnice, temveč ga je treba doživeti na terenu, zato se je šola skupaj s projektnimi partnerji zavestno odločila, da bodo izhodišče prav izmenjave.
Dijaki in učitelji so tako najprej odšli v okolja, kjer agrogozdarstvo že vrsto let deluje kot resničen sistem kmetovanja, šele nato pa so začeli načrtovati lastno zasaditev. Ta vrstni red je bil ključen: najprej pogledati, potem razumeti, nato oblikovati.
Najprej: Mayotte
Tako je projektna ekipa na francoskem otoku Mayotte spoznala prvinsko obliko agrogozdarstva – sistem, ki temelji na večplastnosti, senci, organski snovi in povezovanju vrst, pri čemer tam drevesa niso dodatek, temveč temelj pridelave. Pod visokimi drevesi rastejo sadne vrste, spodaj pa zelišča in zelenjava, ki izkoriščajo naravno vlago.
[[image_4_article_82249]]
Profesor Simon Gračner pove, da je prav to izkušnjo razumel kot temeljno: »Prepričali so me predvsem s tem, da ni vse v intenzivni pridelavi, ampak se vse začne pri samooskrbi.« Ob tem pove, da je bilo za dijake nadvse pomembno tudi spoznanje, da agrogozdarstvo ni neka sodobna, trendovska in romantična ideja, temveč življenjska nuja – brez njega bi tamkajšnja samooskrba skoraj razpadla.
Po znanje tudi k sosedom
V italijanskem Coneglianu so udeleženci izmenjave videli, kako agrogozdarstvo vstopa v sistem ekološkega sadjarstva in vinogradništva. Posadili so sadna drevesa pod mentorstvom partnerjev in spoznali, da kombinacija tradicije in trajnostnega pristopa ni ovira, temveč prednost. Iz Italije tako niso prinesli le tehnik sajenja, temveč tudi razumevanje, da agrogozdarstvo lahko nadgradi že obstoječe kmetijske panoge.
[[image_1_article_82249]]
[[image_2_article_82249]]
Avstrijsko podeželje je dijakom pokazalo tretji ključni del sestavljanke: kako agrogozdarstvo deluje v razmerah, ki so podnebno in kulturno bližje Sloveniji.
[[image_3_article_82249]]
Na posestvih so spoznali, kako se lahko vegetacija, tla in vodni zadržek izboljšujejo skozi čas, brez dodatne mehanizacije in kemičnih intervencij. Pri delu na tamkajšnjih kmetijah so spoznali tudi, da je uspešno agrogozdarstvo vedno rezultat celovitega načrtovanja prostora, ne le sajenja dreves.
[[image_6_article_82249]]
[[image_7_article_82249]]
Ko se znanje vrne domov
Po obilici novega znanja, praktičnih uvidov in izkušenj je bilo mogoče načrtovati domačo zasaditev. Dijaki so najprej analizirali tla, kar je služilo kot izhodišče, ki določa, katere vrste lahko dolgoročno uspevajo. Sledilo je načrtovanje plastenja: višje vrste za oporo in senco, grmovnice kot prehodni sloj, zelenjadnice in zelišča v osrednjem delu.
[[image_5_article_82249]]
Posadili so jablano lesniko, jerebiko, glog, črni bezeg, vinsko trto, ribez in robido, v sredino pa vrste, ki bodo dopolnile ekosistem. Vse je zasnovano kot zasaditev, ki ne bo odvisna od človeške pomoči, ampak bo živ sistem, ki bo povsem učinkovito in harmonično deloval sam.
Pri zasajanju so dijaki prvič prevzeli tudi vlogo mentorjev – tujim udeležencem so demonstrirali postopke dela, razložili lastnosti tal in utemeljili izbor rastlin. Tako se je zgodila prava povratna pot mobilnosti: iz tujine znanje pride k nam, nato pa ga prevzemamo v aktivni obliki.
Njiva kot začetek, ne zaključek
Mariborska agrogozdarska njiva ni končni cilj projekta AgrosylviMob, temveč njegov prvi otipljivi rezultat. Resnična vrednost projekta je v mednarodnem stiku, izmenjavi praks in razumevanju, da trajnost kmetijstva ni enotna formula, ampak razumevanje prostora in časa.
Obenem AgrosylviMob agrogozdarsko polje predstavlja preizkusni model, kako lahko tudi v Sloveniji postopoma prehajamo iz intenzivnega kmetijstva v sisteme, ki temeljijo na dolgoročni rodovitnosti tal, medsebojnem sodelovanju rastlin in večji odpornosti na podnebne spremembe. Gre za konkretno prakso, ki dijakom omogoča, da ne ostanejo pri teoriji o trajnosti, temveč razumejo, kako tak sistem dejansko deluje in zakaj so takšne zasaditve prihodnost slovenskega kmetijstva.
Erasmus+ AgrosylviMob, ki pod vodstvom profesorja Simona Gračnerja in Jasne Zobec Klasinc na Biotehniški šoli Maribor teče že tretje leto, je za Maribor pomemben tudi zato, ker šolo postavlja v vlogo prve izobraževalne institucije v Sloveniji, ki agrogozdarstva ne predstavlja, temveč ga dejansko preizkuša v lokalnih razmerah. Udeleženci izmenjav so se iz tujine vrnili z znanjem, ki ga zdaj preverjajo doma: na tleh, na rastlinah in skozi opazovanje. Če bo sistem uspešen, bo lahko postal referenčni model tudi za druge šole in manjše kmetije, ki iščejo rešitve za degradirana tla, nihanje padavin ali visoke stroške pridelave.
Projekt torej ni usmerjen v trenutni učinek, ampak v dolgoročno spremembo prakse. Ko se bo zasaditev razvijala, bodo skupaj z njo rasle tudi izkušnje dijakov, ki se bodo kot bodoči kmetovalci ali svetovalci srečevali s podobnimi izzivi v realnem okolju. Tako na Biotehniški šoli Maribor ni zrasla le nova njiva, ampak prva sistematična pot preverjanja, ali lahko agrogozdarstvo postane del prihodnosti slovenskega kmetijstva in šolstva.
[[image_8_article_82249]]
Naročnik objave: Biotehniška šola Maribor
