V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor so samo minuli konec tedna obravnavali 218 bolnikov, od tega jih je 47 potrebovalo intenzivno zdravljenje, je na današnji novinarski konferenci opozoril predstojnik tamkajšnjega urgentnega centra Prosen. Na oddelkih za intenzivno terapijo sicer lahko zdravijo največ 48 bolnikov, je pojasnil Prosen. Skupno je bilo hospitaliziranih celo 20 bolnikov več od uradnih kapacitet, tako da je bila po njegovih besedah stiska čez konec tedna relativno zelo velika.
V tem času so zabeležili tudi velik dodaten priliv bolnikov v urgentni center. Samo v sivi coni – delu urgentnega centra, ki obravnava tiste z znano okužbo ali zelo verjetno okužene – so v ponedeljek obravnavali 50 bolnikov.
Gre za ogromno številko, je opozoril Prosen in pojasnil, da so se številke v prejšnjem tednu vrtele od 30 do 35. “Poskok čez vikend nas je negativno presenetil in zahteval dodatne napore osebja,” je dejal. Kot pravi, mu ni povsem jasno, čemu točno gre pripisati ta porast bolnikov. “Nekako se vseeno ponuja logična razlaga, da je bilo dobrih 10 dni pred tem martinovanje in številni dogodki okoli tega,” je dodal.
Dr. Gregor Prosen iz @UKCMaribor pojasnil, da so imeli 218 pacientov čez vikend, največ doslej, kar je bilo neg. presenečenje, saj je pred tem kazalo, da bo boljše. Krivdo pripisujejo tudi martinovanju. Upoštevanje ukrepov je ključno, če želimo premagati epidemijo. pic.twitter.com/UHAqXpVQNX
— Jelko Kacin – govorec Vlade RS za Covid19 (@GovorecCOVID19) November 25, 2020
Več oblik hitrih testov
Če je kakršna koli povezava s trenutnim stanjem in martinovanjem, potem Prosena skrbi tudi prihajajoči veseli december. Zato je državljane pozval k samozaščitnem vedenju. V urgentnem centru pa so imeli možnost testirati kar nekaj hitrih antigenskih oz. t. i. testov. Kot je pojasnil Prosen, ti prihajajo v več oblikah, sta pa nekako dve poglavitni vrsti – ena, ki ne potrebuje elektronskega čitalca in druga, ki ga potrebuje in je podobna enostavnim testom za nosečnost.
V povprečju ti testi podajo rezultat v 15 do 20 minutah. Po mnenju Prosena imajo slabše testne značilnosti kot standardni molekularni PCR testi. Je pa razlika tudi med njimi tudi glede na ceno, je dejal.
V klinični praksi je za urgence še posebej pomembna negativna napovedna vrednost posameznega testa. To pomeni, s kakšnim odstotkom verjetnosti so prepričani, da ob negativnem testu tudi bolnik dejansko ni okužen. Te vrednosti se vrtijo od 85 do 95 odstotkov. Te razlike med testi se po besedah Prosena morda ne zdijo posebej velike, a kot je opozoril, bo pri testih s 95-odstotno negativno napovedno vrednostjo, od 100 testov pet lažnih. Pri testih s 85-odstotno negativno napovedno vrednostjo, pa je lažnih že 15. “Zato je razlika med 85 in 95 odstotki ogromna,” je opozoril.
Kolateralna škoda je neizogibna
Po besedah Prosena UKC Maribor, začenši z urgentnim centrom, veliko večino naporov in virov trenutno usmerja v obvladovanje covidne krize. So pa ob tem vseeno tudi druge bolezni, ki se jim je treba posvetiti.
Ob tem je zagotovil, da so vse covidne bolnike s hujšim potekom in so potrebovali dodatek kisika tudi sprejeli. V skrajni sili so jih v nedeljo in ponedeljek premeščali v druge dele Slovenije. So bili pa omejeni sprejemi na necovidne oddelke. Tu mora biti po mnenju Prosena ta prag višji, saj je toliko virov usmerjenih v oddelke z bolniki s covidom-19.
“Moram priznat, da nam zaenkrat še uspeva oskrbovati življenju neposredno ogrožajoča stanja. Pri sprejemih, ki bi bili zunaj epidemije lahko izpeljani, pa moramo biti zdaj veliko bolj rezervirani. Kolateralna škoda širše v sistemu prav gotovo je,” je dodal.
Opažajo sicer, da je v beli coni razmeroma manj bolnikov, a so huje bolni. Bolniki z napredujočimi boleznimi namreč pridejo šele pozneje in posledično z več zapleti, je opozoril Prosen. Kot je zagotovil, se tudi za njih najde mesto, a se je pri tem treba zavedati, da je vse to ena nenehna improvizacija, ki izčrpava vire in ljudi.
