Po enoletnem premoru so ljubitelji zvončkov znova prišli na svoj račun. Botanični vrt Univerze v Mariboru je v petek, 27. februarja 2026, odprl vrata tradicionalnega dogodka Zvončkijada, ki je privabil številne galantofile in obiskovalce, željne spoznavanja prvih znanilcev pomladi.

Zvončkijada prvič organizirana leta 2021

Udeležence sta po poteh botaničnega vrta vodila Borut Ambrožič iz Hortikulturnega društva Maribor in Meta Pivec iz Botaničnega vrta Univerze v Mariboru. Poleg članov obeh društev so se dogodka udeležili tudi študenti Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor, ki so v okviru evropskega projekta ForestWell v vrtu zasadili več dreves. Projekt Erasmus+, ki ga je potrdila nacionalna agencija CMEPIUS, je povezoval šest evropskih držav in poudarjal pomen gozdnega turizma, velnesa ter kulinarike, povezane z naravo.

[[image_1_article_85998]]

Zvončkijada je bila prvič organizirana leta 2021 na pobudo Boruta Ambrožiča, ki je idejo razvil po izobraževanju za varuha gorske narave: "Pred 15 leti sem pridobil licenco za Varuha gorske narave. Na izobraževanjih smo se seznanili tudi o ogroženih in varovanih oziroma zaščitenih rastlinskih vrstah v Sloveniji. Med njimi vsekakor izstopa navadni mali zvonček, ki smo ga v prehodnem obdobju med zimo in pomladjo vajeni videti tako rekoč na vsakem koraku. Ena od pomembnih nalog nas varuhov je tudi izobraževanje in ozaveščanje ljudi o naravovarstvenih načelih in posredno o ogroženih in zaščitenih vrstah pri nas. Botanični vrt UM je idealen učni poligon za take ozaveščevalne akcije, zato smo hitro našli skupni jezik in cilj".

Zvončki sodijo med prve znanilce pomladi

Zvončki sodijo med prve znanilce pomladi, poleg njih pa naravo zgodaj prebudijo tudi črni teloh, trobentica in druge zgodnje cvetlice. V Sloveniji naravno rastejo tri vrste: navadni mali zvonček, pomladanski veliki zvonček in redkejši poletni veliki zvonček.

Botanični vrt Univerze v Mariboru, ki leži na območju nekdanjega grajskega vrta ob gradu Hompoš, deluje pod okriljem Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Od leta 2002 je odprt tudi za širšo javnost, hkrati pa služi kot učni poligon za študente. V njem uspevajo številne avtohtone in tujerodne rastline, med njimi tudi okoli 75 ogroženih vrst.

Navadni mali zvonček je pri nas najbolj razširjen. Uspeva predvsem na vlažnih, humusnih tleh gozdnih robov in travnikov, cveti pa od februarja do aprila, ponekod tudi prej. Značilni povešeni beli cvetovi z zelenimi oznakami so prepoznaven simbol prehoda iz zime v pomlad. Rastlina je sicer strupena, zato je ravnanje z njo potrebno previdno.

Zvončke moramo varovati

Zvončki so v Sloveniji tudi zakonsko zaščiteni. Prepovedano je izkopavanje čebulic in nabiranje podzemnih delov rastlin, dovoljeno pa je le zelo omejeno nabiranje cvetov za osebno rabo. Varovanje teh rastlin je pomembno tudi v okviru območij Natura 2000, ki v Sloveniji pokrivajo več kot tretjino ozemlja države in ščitijo številne rastlinske in živalske vrste.

[[image_2_article_85998]]

Hortikulturno društvo Maribor, ustanovljeno leta 1869 kot Mariborsko olepševalno društvo, velja za najstarejše tovrstno društvo v Sloveniji. V preteklosti je skrbelo za zasaditev in urejanje večine mariborskih zelenih površin, danes pa ostaja dejavno predvsem na področju trajnostnih in ozaveščevalnih projektov.