Pri blaženju ekstremnih vremenskih pojavov ključno vlogo igrajo drevesa, zato jih je potrebno negovati in ščititi pred škodljivci. Na žalost tega v Mariboru v zadnjih letih nismo počeli najbolj vestno, a se stanje postopoma izboljšuje. Belo omelo so pristojne službe uspešno odstranile z obcestnih zemljišč, vendar veliko težavo predstavljajo področja, ki so v lasti lastnikov posameznih objektov, kjer pristojnosti niso jasno določene.

Mariborski drevesni fond je že več  let tarča invazivne rastline bele omele. Bela omela je tujerodna rastlina, ki jo s seboj prinašajo ptice, in vsrkava drevesne sokove. V primeru, da je ne odstranimo pravočasno, se drevo uniči in ga je potrebno posekati. Med nedavno čistilno akcijo je bila na drevesih ob Cesti proletarskih brigad v Novi vasi odstranjena večina te škodljive rastline, a na veliko drevesih je še vedno prisotna. Ob tem je v delu javnosti moč slišati tudi očitke, da je bilo delo opravljeno nestrokovno oz. s prevelikimi posegi v krošnje. Na Mestni občini Maribor (MOM) sicer zatrjujejo, da je bele omele vsako leto manj, saj jo sproti odstranjujejo, a večja težava so površine, ki niso v njeni lasti. Kot najbolj nevralgično točko navajajo predvsem območje blokov v Novi vasi.

Glede stanja drevesnega fonda imajo nekoliko drugačne mnenje v Iniciativi mestni zbor (IMZ), kjer pravijo, da je posebej slabo poskrbljeno za drevesa, ki se ne nahajajo na območjih, s katerimi upravlja Snaga. Sem spadajo zemljišča, ki so v pristojnosti drugih služb, v zasebni lasti in funkcionalna zemljišča. »Kljub dejstvu, da je bilo v zadnjih treh letih posajeno večje število dreves, opozarjamo, da se pogosto ne načrtuje njihovo nadaljnje vzdrževanje, saj drevesa v prvih letih potrebujejo veliko rednega zalivanja. Ob tem moramo poudariti, da je prezrta tudi skrb za odrasla drevesa v mestu, zlasti na desnem bregu Drave, kajti slednja so visoka, zato mesto in njegove prebivalke in prebivalce ščitijo pred posledicami podnebnih sprememb. Z njihovim zanemarjanjem si ne delamo nič dobrega,« so zapisali v IMZ-ju.

Zaradi bele omele odstranijo od 3 do 5 dreves letno

Na naše vprašanje, kakšne aktivnosti so v zvezi s čiščenjem bele omele izvedli v zadnjem obdobju, so nam z občinskega Urada za komunalo, promet in prostor odgovorili, da na javnih površinah zaradi napada bele omele odstranijo zelo malo dreves (od 3 do 5 na leto) ter da jo skušajo odstraniti z drugimi ukrepi, kot so obrezi in čiščenje krošenj. Zaradi nezadovoljstva z občinsko skrbjo za urejanje okolja smo na IMZ naslovili tudi vprašanje, ali so občini predlagali kakšne posebne ukrepe za reševanje te problematike. »MOM-u smo predlagali sprejetje strategije ravnanja z drevesi in zelenimi površinami. Na podlagi slednje bi občina sprejela odlok, kako ravnati in skrbeti za drevesa v mestu, kar bi veljalo tudi za funkcionalna in zasebna zemljišča. Ob tem smo še predlagali, da se v proračun vnese posebna postavka za zelene površine in drevesa ter redna in strokovna skrb zanje.«

Poleg Snage je za vzdrževanje dreves v mestu pristojno tudi komunalno podjetje Nigrad, ki je zadolženo predvsem za obcestne zelenice. »Družba Nigrad izvaja v dogovoru z MOM na obcestnih zelenicah intervalne obreze z namenom prečiščevanja in odstranitve bele omele v sklopu rednih vzdrževalnih del. Vsako leto oz. po potrebi torej izvajamo intervalno prečiščevanje krošenj na lokacijah obcestnih zelenic, ki so v naši pristojnosti. V letošnjem letu smo spomladi izvedli obreze krošenj z odstranitvijo bele omele na naslednjih lokacijah: Cesta proletarskih brigad, pentlja Europark ob Titovi in Pobreški cesti ter del Vrbanske in Kajuhove ulice. Poleti in jeseni je načrtovan še obrez in prečiščevanje krošenj na enorednem drevoredu na Čufarjevi ulici. V letu 2021 je v sklopu odstranitve bele omele načrtovana obravnava okoli 120 dreves.«

Stroški odstranjevanja znašajo 700 evrov

Na MOM-u sicer pravijo, da je strošek odstranjevanja bele omele na posamezno drevo okoli 700 evrov, saj gre za posebne postopke spravila in uničenja teh odpadkov, ki po zakonodaji veljajo za nevarni komunalni odpadek, zato so tudi stroški odstranitve in uničenja toliko višji. V Nigradu pa pravijo, da je za odpravo bele omele v letošnjem letu predvidenih okoli 20.000 evrov.

Kot smo že omenili, velik problem predstavljajo predvsem površine, ki so v zasebni lasti in posamezna funkcionalna zemljišča, saj je očitno, da si različni deležniki ta problem podajajo kot vroč kostanj, ki ga nihče ne želi držati v svojih rokah. Iz Nigrada odgovarjajo, da se zavedajo, da je na omenjenih zemljiščih bela omela resnično velik problem, vendar njeno odstranjevanje žal ni v njihovi pristojnosti, saj vzdržujejo le javne prometne površine. Dodajajo še, da se v tovrstnih primerih žal velikokrat pokaže nerazumevanje njihovih pristojnosti. Tudi na občini pravijo, da je urejanje okolice odgovornost lastnikov objektov, ki ne stojijo na omenjenih zemljiščih, in bi morali belo omelo odstraniti na lastne stroške. V času, ko so podnebne spremembe iz dneva v dan bolj očitne, nekatere bolj skrbi pravni status zemljišč, čeprav so pozitivni učinki dreves tako rekoč splošno znani. »Drevesa so v mestih eden ključnih gradnikov prilagajanja in odpornosti na podnebne spremembe. Poleg tega absorbirajo izpuste ogljikovega dioksida in čistijo zrak, zadržujejo padavine in veter, blažijo temperaturne ekstreme, krepijo biodiverziteto ter imajo izrazit vpliv na dobro fizično in psihično počutje ljudi. Ne gre pa zanemarjati niti njihovega estetskega učinka na podobo mesta,« so zapisali v IMZ-ju.

Za konec zapišimo še, da MOM letos načrtuje zasaditev novih dreves v mestnem gozdu Stražun, in sicer na območjih, kjer bodo pred tem počistili kupe odpadnega zelenega obreza. Namen zasaditve je, da se občane odvrne od odlaganja zelenega obreza na ta mesta, kar se zdaj pogosto dogaja.