Pravni in informacijski center Maribor je v sodelovanju z Univerzo v Mariboru in Evropsko komisijo v Sloveniji danes priredil javno razpravo, na kateri so spregovorili o lažnih novicah kot grožnji evropski demokraciji. Po besedah vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneje Jug Jerše so dejstva ključna za odločanje.
Načrtno širjenje lažnih informacij doživelo nov razmah
"Evropska demokracija ni samoumevna. Varovati jo moramo pred tistimi, ki želijo spodkopati njeno verodostojnost, sejati dvom v naše institucije in z dezinformacijami zabrisati mejo med resnico in lažjo," je dejala Jug Jerše.
Po njenih besedah je to še posebej pomembno pred prihajajočimi volitvami v Evropski parlament. "Nujno je, da v demokraciji zagotovimo informirano, odprto in demokratično razpravo, brez lažnih novic," je dejala in prisotne študente in dijake pozvala, da "uporabijo svoj glas in razum".
[[image_1_article_65893]]
Rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič je spomnil, da načrtno širjenje lažnih informacij ni nov pojav, a je danes z razvojem tehnologije, spletnih orodij in družbenih omrežij doživelo nov razmah. "Pravica do svobode izražanja ne pomeni hkrati pravice do širjenja laži. Zato je treba lažne novice obravnavati kot zlorabo svobode izražanja, ki mora biti v sodobni družbi razumljena kot nedopustna in nesprejemljiva. Enako mora veljati za vse oblike sovražnega govora," je poudaril.
Proti lažnim informacijam se je težko boriti
Urednica in novinarka POP TV Alenka Marovt je opozorila na težavnost boja proti lažnim informacijam. "Lažno novico lahko večkrat zanikaš, jo večkrat popraviš, a pogosto se najboljše sliši laž, ker je prepričljiva, je enostavna, ker razburja in zato ostaja viralna," je dejala.
Velik del krivde za širjenje lažnih novic pripisuje politiki, s čimer se je strinjal asistent na oddelku za psihologijo mariborske filozofske fakultete Nejc Plohl. "Takšne novice so zelo pripravne za odvračanje pozornosti od drugih zadev. Sovražni govor prispeva k polarizaciji ljudi," je pojasnil.
[[image_2_article_65893]]
Opozoril je na nevarnost zlorabe podatkov, ki jih uporabniki puščajo na spletu, saj je z njihovo pomočjo lažje manipulirati z ljudmi. Prepoved anonimnih zapisov in komentarjev na spletu je po njegovih ocenah le delna rešitev, saj je sovražni govor v določenih skupinah celo nagrajen. Koristen se mu zdi razvoj umetne inteligence za prepoznavanje lažnih vsebin, predvsem pa si želi več medijske vzgoje.
Lažne novice vplivajo na počutje ljudi v družbi
Pomembno vlogo po oceni Alenke Marovt igrajo tudi novinarji in mediji, ki preverjajo dejstva. "Če ne bo nikogar, ki bo lažno novico zanikal utemeljeno z dejstvi, smo pogrnili kot demokracija in družba," je dejala. Opozorila je, da lažne novice vplivajo na počutje ljudi v družbi, netijo sovraštvo, pa tudi apatičnost ljudi, ki zaradi tega dvomijo tudi v dejstva in ob dvomu, komu verjeti, ne želijo več sodelovati v demokratičnih procesih.
Na komentar enega od študentov, zakaj so socialna omrežja grožnja demokraciji, če pa vsakemu posamezniku omogočajo izražanje svojega mnenja in bi zato morali biti obravnavani kot najboljši primer demokratične razprave, je Plohl.odgovoril, da vse, kar nekdo govori, ni nujno resnica. Zato imajo pomembno vlogo tradicionalni mediji, ki pred objavo preverjajo dejstva, se naslanjajo na zanesljive vire in s tem tudi nosijo večjo odgovornost za zapisano. Zaradi tega je lahko sicer informacija objavljena nekoliko kasneje. "Časovni zamik ni nujno slaba stvar - to pomeni, da nekdo preverja zadevo," je pojasnil.
[[image_3_article_65893]]
Na dogodku je bila predvidena udeležba predsednice republike Nataše Pirc Musar, a je udeležbo odpovedala.
