Potreba po domovih za ostarele se je povečala zaradi podaljševanja življenjske dobe ter povečevanja števila starejšega prebivalstva. Domovi za starejše tako postajajo vse pomembnejši del družbe. Ne le, da z ustrezno medicinsko oskrbo poskrbijo za svoje prebivalce, temveč starejšim nudijo tudi čustveno podporo, občutek povezanosti v skupnosti ter jim zagotavljajo dostojanstveno staranje.

Vendar pa se domovi srečujejo s številnimi težavami, povezanimi predvsem s pomanjkanjem kapacitet in delovne sile. Pri nekaterih mariborskih domovih smo preverili pogoje za prijavo, čakalne dobe ter stroške bivanja.

Kakšni so pogoji za prijavo v dom?

Prosilci za dom morajo izpolnjevati zakonsko določene pogoje, kot je starost najmanj 65 let. Upravičene so tudi osebe, ki zaradi zdravstvenih težav, kroničnih bolezni ali različnih motenj potrebujejo oskrbo, ki nadomešča ali dopolnjuje funkcijo doma ali lastne družine.

Kot pojasnjuje direktor Doma pod Gorco, Goran Frangež: »Za namestitev v dom za starejše lahko zaprosijo državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji, in tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje. V našem domu imamo za stanovalce z demenco oddelek z osebnim spremljanjem, vendar ne omogočamo nastanitev za stanovalce, ki bi potrebovali varovalni oddelek.«

Skoraj 4.000 vlog čaka na odobritev

V vseh mariborskih domovih se srečujejo z velikim številom prošenj, ki so trenutno na čakalnih listah, saj so kapacitete popolnoma zasedene.

V zasebnem domu SeneCura odgovarjajo, da so kapacitete povsem zapolnjene. »Za sprejem v dom imamo na čakalni listi več kot 1.000 vlog, kar pa ne odraža nujno trenutnih potreb, saj nekateri prosilci oddajo vlogo predčasno. Ocenjujemo, da je dejansko potreb po takojšnjem sprejemu približno 250.«

Tudi v Domu starejših občanov Tezno imajo na čakalni listi več kot 1.300 oseb.

V Domu pod Gorco trenutno čaka 1.485 prosilcev, od tega jih je 1.208 na aktivni čakalni listi. V to število so vključene tako enoposteljne kot dvoposteljne sobe. Letošnje leto so uvedli tudi dnevno varstvo za stanovalce z demenco, kjer sta še dve prosti mesti.

Čakalne dobe so odvisne od posameznika

Čakalna doba od vložitve prijave do vselitve je odvisna od različnih dejavnikov. Mnogi prosilci namreč oddajo vlogo že ob izpolnjevanju pogojev, čeprav selitve morda še ne pričakujejo.

Pri SeneCuri pojasnjujejo, da je »čakalna doba od prijave do vselitve odvisna predvsem od zdravstvenega stanja posameznika ter vrste nastanitve, ki jo potrebuje. Vsak oddelek ima specifične zahteve, kar vpliva na čakalno dobo. Čakalna doba za dvoposteljno sobo na negovalnem oddelku je približno štiri mesece, medtem ko je za enoposteljno sobo približno dve leti.«

Podobno odgovarjajo tudi v DSO Tezno, kjer dodajajo, da se zdravstveno stanje prosilca med čakanjem lahko spremeni, kar vpliva na čas vselitve. Čakalne dobe so daljše za moške postelje, tudi do leta dni, medtem ko je za ženske nekaj mesecev.

V Domu pod Gorco je čakalna doba za enoposteljno sobo vsaj štiri leta, za dvoposteljno pa eno do dve leti. Moški čakajo okoli dve leti, medtem ko ženske čakajo od leta dni do leto in pol. Na oddelku za demenco (Spominčica) moški čakajo vsaj leto dni, ženske pa pol leta do enega leta.

Cene storitev se razlikujejo glede na potrebe posameznika

Kot pojasnjujejo v domu SeneCura, se cene oskrbe razlikujejo glede na potrebe. Oskrba 1 je najcenejša, saj vključuje uporabnike, ki ne potrebujejo neposredne pomoči drugih in še vedno samostojno izvajajo osnovne življenjske aktivnosti. Cena za dvoposteljno sobo s kopalnico je 925 evrov mesečno. Oskrba 4 je najdražja in vključuje osebe z demenco, ki potrebujejo stalno pomoč in spremljanje. Cena za dvoposteljno sobo s kopalnico znaša 1.450 evrov mesečno.

V Domu pod Gorco je cena osnovne oskrbe 1 v dvoposteljni sobi 29,75 evra na dan.

Ob teh zneskih ugotavljamo, da financiranje domov pogosto presega finančne zmožnosti oskrbovancev, zato pogosto bremeni sorodnike starostnikov.

Številni izzivi za družbo

Domovi za ostarele igrajo nepogrešljivo vlogo pri zagotavljanju varnosti, skrbi in podpore starejšim, ki sami ne morejo več živeti. Prispevajo k ohranjanju dostojanstva in kakovosti življenja svojih stanovalcev. Številni izzivi pa ostajajo, saj domovi postajajo vedno pomembnejši steber v sodobni družbi.