Vrhunec 24. Festivala najstarejše trte, ki se je v Mariboru začel 26. septembra, bo nedeljska, že 38. trgatev Stare trte, ki bo od 11. ure dalje potekala na Lentu. Kot je običaj, bodo tudi letos prisotni župan Saša Arsenovič, ki je tudi gospodar najstarejše trte, trtin skrbnik Stane Kocutar, mariborska vinska kraljica Maruša Mukenauer in slovenska vinska kraljica Sanja Ferjančič, vinski vitezi in Malečniški brači. Prvi grozd bo odrezal mag. Jože Protner, ki je s Staro trto močno povezan. Leta 1980 je namreč podpisal delovni nalog, po katerem se je strokovna ekipa agronomov lotila revitalizacije trte, sedem let pozneje pa je vsebinsko zasnoval program prve slovesne trgatve najstarejše trte. Na prireditvi bodo nastopili Akademska folklorna skupina Študent, Sebastijan Lukovnjak in skupina Leonart.
Še pred trgatvijo smo se pogovarjali z mestnim viničarjem in skrbnikom Stare trte Stanetom Kocutarjem, sicer znanim mariborskim obrazom. Večina ga pozna z valov Radia Maribor, poznan je po svojih dokumentarno-zgodovinskih oddajah, pojavlja se kot moderator na dogodkih in prireditvah. Marsikdo ne ve, da je po izobrazbi agronom, hkrati pa tudi profesor geografije in zgodovine.
V kakšni kondiciji je letos trta? Kako je obrodila? So bile čez leto z njo kakšne težave?
Že več let opažamo, da pri najstarejši trti malce obilnejši letini praviloma sledi skromnejša. Tako je tudi letos. Trta je oblikovala manj nastavkov grozdja kot običajno, nižje temperature zgodaj spomladi je niso prizadele, res, da ji je bilo poleti vroče, ampak vinska trta je »rastlina sonca«, zato ji pripeka ob zagotovljeni dostopnosti talne vode ne more škodovati. Tako kot povsod po vinogradih smo tudi na Lentu letos zabeležili najzgodnejšo dozorelost grozdja v novejši preteklosti, tako, da bi bil letos idealen čas trgatve 1. september ali pa že kar 25. avgust, saj je mikroklima Lenta nekaj povsem drugega kot mikroklima okoliških vinogradov.
Koliko dela kot mestni viničar ste imeli s trto v letošnjem letu?
Šlo je za redna opravila, tako kot že minulih mojih 14 rastnih sezon ob trti in z njo. Skrbi sta se letos pridružili tudi dve potomki pri Muzeju najstarejše trte, ki sta dali simbolični, a vendarle prvi pridelek. V prihodnjem letu bo ta še večji, predvsem pa bosta trti dobro »zapolnili« brajdo in pod njo bo nastal imeniten prostor za kakšno komorno prireditve z manjšim številom udeležencev, najbrž bo to po dolgem času prvi urbani prostor »pod brajdo«, ki bo nedvomno zanimiv.
Koliko vina pričakujte od Stare trte? Kdo poskrbi za mletje grozdja, stiskanje mošta in nadaljnjo kletarjenje?
Letošnji pridelek bo skromnejši. Zaradi prezrelosti grozdja, ki je pritegnilo insekte, predvsem ose, smo glavnino trgatve po dogovoru s kletarjem mag. Janezom Valdhuberjem že opravili 9. septembra, na trti je ostala simbolična količina grozdja - za »pravo« trgatev, v nedeljo, 29. septembra. Za trgatev so in bodo, tako kot že od leta 1987 poskrbeli Malečniški brači, samo nego soka, kasneje mošta in vina pa že vrsto let opravlja mag. Janez Valdhuber s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru.
Kje lahko občan oziroma obiskovalec Maribora kupi kakšno stekleničko vina Modre kavčine z Lenta?
Vino, polnjeno v stekleničke, ki so delo oblikovalca Oskarja Kogoja, je namenjeno zgolj protokolarni rabi. S stekleničkami razpolaga gospodar trte - mariborski župan, ki jih podeljuje zelo tankočutno, nekaj pa jih je našlo pot tudi na dražbe. Zadnji dve sta bili na Poljskem in v ZDA, kjer je vino doseglo zelo visoko ceno.
Ali menite, da potencial Stare trte dovolj izkoriščamo? Bi morda veljalo iz njenega grozdja napraviti kak drug produkt?
Gotovo so možnosti izjemno odprte. Ne toliko s pridelkom najstarejše trte, pač pa s pridelkom trt potomk. Okoli tega še zdaleč nismo rekli zadnje besede.
Kako odgovarjate na očitek, da vino Stare trte ni ravno kakovostno?
Vino ima svoje značilnosti, res pa je, da so te v okviru značilnosti sorte. Je, kot rečemo, nekoliko tanjše, pitno, ob lepi dozorelosti zelo sortno značilno. Mislim, da je njen izjemen potencial v smeri pridelave penine.