V 120 letih se je na tem področju veliko spremenilo, glavni mejniki na tej poti pa so prikazani na razstavi, ki od danes stoji na mariborskem Rotovškem trgu. Tam je Mariborski vodovod meščanom za praznike postavil tudi ledeno skulpturo.

Postavili ledeno skulpturo

“Častitljiva obletnica nas še dodatno opominja, da gre za najpomembnejši infrastrukturni splet, kar jih premore današnja družba. Verjamem, da se vsi zavedamo pomena čiste pitne vode in kakovostnega omrežja, ki ga v Mariboru brezhibno vzdržujemo in nenehno nadgrajujemo že 120 let. Danes smo naši vodi celo nadeli monumentalno podobo,” je na nocojšnji prireditvi povedal direktor javnega podjetja Mariborski vodovod Miran Jug.

Kaj je mestni vodovod v tistem času pomenil za Maribor, odraža podatek, da se je njegovega odprtja udeležil celo cesar Franc Jožef. Tedanji vodovod je bil v primerjavi z današnjim zelo skromen, obsegal je vodnjake na Teznem (kjer je danes Vodovodna ulica), vodni zbiralnik na Kalvariji in 38 kilometrov cevnega omrežja. Investicija je bila vredna 741.000 kron, kar je predstavljalo nekajletni mestni proračun.

Projekt izgradnje prvotnega vodovodnega omrežja v Mariboru po zasnovi podjetja Rumpel-Waldek je bil potrjen 14. julija 1900. Avgusta tistega leta je stekla gradnja mestnega vodovoda; gradilo ga je omenjeno dunajsko podjetje, parne strojne naprave in črpalke pa je dobavila in montirala tovarna Komarek z Dunaja. Gradnja je bila končana v slabih dveh letih, prve kaplje vode so iz pip pritekle decembra 1901, uradno odprtje pa je sledilo 1. julija 1902.

Foto: Arhiv Mariborskega vodovoda

V zadnjem času številne posodobitve in projekti

Mariborski vodovod kot dedič tega podjetja danes upravlja s 1658 kilometri omrežja, 49 vodnjaki, 130 vodnimi zbiralniki in 133 prečrpalnimi postajami, kar predstavlja največji sistem za oskrbo z vodo v Sloveniji. Fizično povezuje okoli 170.000 prebivalcev iz 16 občin severovzhodne Slovenije.

V zadnjem času je Mariborski vodovod, ki je del Javnega holdinga Maribor, izpeljal vrsto posodobitev in projektov, kot je denimo zamenjava uporabniških števcev s pametnimi števci. S tem je delež obračuna po dejanski porabi povečal s 15 na 95 odstotkov vseh izdanih računov. V prihodnje bo podjetje po napovedih nadaljevalo z izgradnjo pametnega vodovodnega omrežja.