Med 18. in 27. oktobrom bo Mednarodni festival računalniške umetnosti v organizaciji MKC Maribor gostil tri razstave, ob koncih tedna pa interaktivne dogodke, diskurzivne aktivnosti, javne intervencije in delavnice v osrednjem prizorišču Velike kavarne na Glavnem trgu 1 v Mariboru.

Obetata se dva tematsko obarvana konca tedna

Med otvoritvenim koncem tedna med 18. in 20. oktobrom, bodo prisotni umetniki in umetnice gostili delavnice povezane z njihovimi deli. Med drugim si bomo zamišljali nove potenciale nakupovanja v prihodnosti, igrali spekulativno družabno igro spreminjanja družbenih sistemov in obujali lokalno glasbeno nostalgijo.

Konec tedna med 25. in 27. oktobrom bo diskurziven: v razpravi o urbani regeneraciji bomo z mednarodnimi gosti tematizirali usode potrošniških centrov, ki jih je posel zapustil in si zamišljali njihovo regeneracijo na podlagi primerov iz tujine. Ob tem pa bo tudi priložnost za vnovično brskanje po oblikah računalniške umetnosti zadnjih 30 let, v družbi raznolike festivalske skupnosti.

Ob opazovanju globalne polikrize in vse pogostejših razpravah o opuščanju kapitalistične logike se poraja vprašanje, kako bi bila ta prihodnost videti in kako bi jo lahko dosegli.

Program festivala združuje gospodarstvo, ekologijo in intermedijski diskurz ter se osredotoča na temeljna področja, kot so nepremičnine in urbana regeneracija, prehrana in osnovne potrebe, moda in lepota, tehnologije in zabava, pa tudi nostalgija in rituali ter splošna kritika življenjskega sloga, povezanega z bogastvom posameznika.

[[image_1_article_70885]]

Sodelujoči umetniki v svojih novonastalih delih razmišljajo o vseh teh razsežnostih in zavzemajo kritično stališče do skupnih vrednostnih sistemov, hkrati pa uporabljajo njihova protislovja za razvoj vizij in orodij za družbeno življenje, ki se ne osredotoča zgolj na potrošnjo.

Projekt Pabla Somonteja Ruana nas vabi, da razmislimo o poziciji skupnostnih trgovin, prostorov hiperlokalnega gospodarstva, kjer je podjetništvo le en trgovski vidik, vpet v tkanje skupnosti. S Pablovo postavitvijo ne raziskujemo zgolj njihovih obstoječih modelov, temveč snujemo nove, ki temeljijo na osebnih in družbenih vzajemnih vrednotah ter ideoloških stališčih, kot tudi na potrebah manjšin in urbanističnih možnostih.

Rok Kranjc z namizno igro in instalacijo raziskuje temeljne pristope, s katerimi želimo graditi svojo prihodnost, ki bo realistično kapitalistična ali utopično skupnostna. Delo se sprašuje, kaj so game changerji tovrstne popolne reorganizacije družbenih ekonomij, in vabi občinstvo, da pri tem aktivno sodeluje s kupovanjem in menjavo tržnih ideologij kot načinom raziskovanja njihovih odnosov in protislovij.

Na podoben način se Alice Strete in Simon Browne ukvarjata z vprašanjem, kaj je potrebno za zdravo in zadostno prehranjevanje družbe – česa smo pravzaprav lačni? Na njuni delavnici in v sklopu instalacije bodo udeleženci prispevali k razpravi o hrani in njeni vlogi pri gradnji skupnosti ter o različnih strategijah oblikovanja in osvobajanja različnih hotenj.

Strokovnjak za (ne)izdelovanje Inari Wishiki odlično pozna povezave med potrošništvom, proizvodnjo in distribucijo glede na umetno ustvarjene želje in potrebe po predmetih. Sposobnost preživetja v postpotrošniški prihodnosti je v veliki meri odvisna od treniranja našega lastnega avtomatizma, da najde točno tisto, kar potrebujemo, ne da bi morali to aktivno iskati; Inari je zato izdelal napravo, ki trenira našo sposobnost slutenja, kar nam lahko omogoči, da ujamemo pravi trenutek.

Dasha Ilina raziskuje podobne povezave s tehničnimi napravami in v ospredje prinaša zavedanje o odvisnosti naših življenj od digitalnih tehnologij. Tovrstna soodvisnost je tako globoka, da že obstajajo ljudske, folklorne podobe, ki pojasnjujejo nedoumljivo obnašanje računalnikov in drugih naprav z neposrednimi, netehničnimi metaforami in tradicijami.

Med zamišljanjem prihodnosti se pazite tehnološkega solucionizma v slogu startupov! Eksperimentalni kolektiv freštreš nas z naivno gotovostjo opozarja, da po porazu kapitalizma vendarle ne bomo zmagali za vedno. Prefinjeno, prepričljivo in zahrbtno podjetništvo se bo poskušalo vrniti z vabilom, naj se pridružimo popolnoma idealistični korporaciji popolne nepreglednosti, ki nenehno hrepeni po ekstrakciji in optimizaciji ter je znova privezana na nevidne vrvice, ki jih v rokah drži kapital.

Nenazadnje se dva kolektiva poglobita v še bolj niansirane odtenke, ko se ozirata v oddaljeno potrošniško preteklost z nostalgičnimi spomini in nas vendarle ločita od komerciale s prepoznavanjem drugih vrednot, za katere se nam je zdelo, da so izgubljene.

Kolektiv Xcessive Aesthetics razkriva rituale najstnic, ki popoldneve preživljajo v nakupovalnih središčih. Njihovo delo raziskuje rituale preizkušanja izdelkov dekorativne kozmetike s skupino mladih vrstnic, kar predstavlja pomembno fazo za razvoj lastne osebnosti, zavedanje lastnega telesa in nasploh trenutka intimnega prijateljstva, ki je izginil s splošnim prehodom na spletno nakupovanje.

Napetost med hrepenenjem po nostalgični potrošniški preteklosti in težnjo po neznani postkapitalistični prihodnosti dokončno razrešuje Undoing.Studio, katerega projekt združuje estetiko vaporwave in ironijo. Njuna obskurna glasbena založba mariborwave razkriva, kako zasnovati osvobajajočo kombinacijo pretekle hiperkapitalistične sanjske dežele in maksimalistične reapropriacije.

Namesto iskanja vnaprej pripravljenih rešitev festival poziva k nekonvencionalnemu razmišljanju, eksperimentalnemu okolju in procesom, ki se osredotočajo na skupnost, pri čemer si predstavljamo, kako bi bil lahko postpotrošniški svet strukturiran in kako bi deloval. Aktualna festivalska edicija Prazne police išče izvedljive alternative za projekte z majhnim vplivom na okolje, ki so regenerativni, usmerjeni v skupnost in ki v kontekstu izrednih podnebnih razmer prispevajo k snovanju radikalne reorganizacije družbe.

Vabimo, da si na uradni spletni strani festivala ogledate celoten program dogajanja in se nam pridružite! www.mfru.org