»Inženirji strojništva smo vpeti v vse naše aktivnosti in proizvode, ki jih dnevno uporabljamo. Pečat puščamo pri izdelkih, ki so nujni in jim povsem zaupamo naša življenja, so sam zgolj v veselje in zabavo, pomagajo pri zdravljenju in ohranjanju zdravja, so prisotni tudi pri procesih pridobivanja hrane in vseh drugih dobrin današnjega časa. Za učinkovito razvojno delo inženirja, od prve ideje pa do končnega proizvoda, pa so nujna znanja, ki jih mora bodoči inženir strojništva pridobiti skozi ustrezni izobraževalni proces,« nepogrešljivost inženirjev strojništva poudarita sogovornika, Darko Lovrec in Franc Zupanič, vodji dodiplomskih študijskih programov Strojništvo na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru.
FS poudarja pomen praktičnega dela, ki je za uspešnega inženirja strojništva ključno
»Strojniki smo prisotni v vseh objektih in izdelkih, ki jih uporabljamo in nas obdajajo! V njih puščamo svojo močno sled! Mi smo tisti, ki smo to naredili! Mi smo za to zaslužni!… Na prvi pogled bi nekdo menil da gre za prepotentne, celo samovšečne izjave, ki nekako druge branže in področja tehnike namerno potiska v drugo vrsto, da bi povzdignila sebe. In pa, kako naj bo to res, če pa danes vsi uporabljamo pametne telefone, zmogljive računalnike, v današnjem času nepogrešljive »prijatelje« vsakdana, in pa pametne avtomobile, ki (skorajda) vozijo povsem samostojno, kar je potrebno je le glasovni ukaz, kam? Saj je jasno, da gre povsod pri tem za vse kaj drugega kot strojništvo,« nadaljujeta in dodata, da je tako le na prvi pogled:
»Vse preveč radi pozabljamo, da gre v končni fazi za izdelke, ki si jih je bilo potrebno najprej zamisliti z namenom, da si olajšamo delo ali pa sploh kaj lahko naredimo. Nato pa jih moramo zasnovati in skonstruirati, poiskati primerne materiale, da bodo trdni in vzdržljivi pa tudi prijetni na otip, da jih bomo lahko izdelali na primeren način in s primernimi stroški, da bodo preverjeni, tako na varno delovanje kot varno uporabo, z želeno, še več, z zahtevano dolgo uporabno dobo. Pa na energetsko učinkovitost in ekološko neoporečnost ne smemo pozabiti, pa ne samo zato, da bomo v trendu. Zagotovo pa morajo biti všečni in poceni, sicer nas ne bodo zanimali, pa najsi bodo še tako dobri.«
»Strojništvo še zdaleč niso samo jeklo, njegova obdelava in sestavljanje v napravo, ki pač nečemu služi.«
»Strojništvo še zdaleč niso samo jeklo, njegova obdelava in sestavljanje v napravo, ki pač nečemu služi. Je veliko več in se je skozi čas in načina življenja ter drugačnih potreb stalno razvijalo, prilagajalo, posodabljalo, vključevalo nova spoznanja, tako s področja materialov, načinov boljšega konstruiranja, načina izdelave, vzdrževanja in nadzora delovanja naprav, vključevalo sodobno avtomatizacijo in digitalizacijo … Zato mora današnji inženir strojništva poznati številne različne stvari, jih mora biti sposoben prepoznati, poznati in znati uporabiti ter se pri tem tudi povezovati s strokovnjaki z drugih področij. Interdisciplinarnost znanj in veščin je v današnjem strojništvu nuja. Temu se prilagaja tudi podajanje in prejemanje novih znanj in veščin,« razmišljata in pripomnita, da prav slednje ponujajo tudi študijski programi Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru.
»Strojništvo še zdaleč niso samo jeklo, njegova obdelava in sestavljanje v napravo, ki pač nečemu služi. Je veliko več in se je skozi čas in načina življenja ter drugačnih potreb stalno razvijalo, prilagajalo, posodabljalo, vključevalo nova spoznanja, tako s področja materialov, načinov boljšega konstruiranja, načina izdelave, vzdrževanja in nadzora delovanja naprav, vključevalo sodobno avtomatizacijo in digitalizacijo … Zato mora današnji inženir strojništva poznati številne različne stvari, jih mora biti sposoben prepoznati, poznati in znati uporabiti ter se pri tem tudi povezovati s strokovnjaki z drugih področij.«
S čim vse se bo bodoči inženir na Fakulteti za strojništvo srečal? »Ne glede na organizacijsko obliko ustanove so bili strokovnjaki enotnega mnenja, da ne gre brez ustreznih temeljev s področja fizike, saj bo le tako inženir lahko razumel ozadje delovanja strojev in naprav, da mora biti osnova vsakega načrtovanja in odločanja pravzaprav nek izračun in pa razumevanje izračunane vrednosti. Nato bo moral bodoči izdelek še znati skonstruirati, ga narisati in ga na koncu na podlagi razumljive dokumentacije tudi znati izdelati,« pojasnjujeta Lovrec in Zupanič in dodata:
FS poudarja pomen praktičnega dela, ki je za uspešnega inženirja strojništva ključno
»Ob vsem tem bo potrebno izbrati ustrezne materiale in postopke obdelave, zasnovati proces obdelave, vrstni red posameznih faz nastajanja bodočega izdelka in izbrati ustrezne stroje in parametre izdelave. Še več, celotni proizvodni proces bo moral načrtovati in ga voditi tako da bo smiseln, tekoč in brez zastojev, stroškovno obvladljiv in pa seveda kvaliteten. Za zagotavljanje kvalitetnega izdelka pa je potrebno kontrolo vključevati v vse faze nastajanja izdelka in ne samo preveriti kvaliteto končnega izdelka, pri čemer je bilo šele na koncu ugotovljeno, da mogoče ne ustreza pričakovanjem in je neuporaben, a stroški so že nastali.«
Kam? Na FS!
Vse omenjene vidike vključujejo tudi današnji programi izobraževanja strokovnjaka, inženirja s področja strojništva. Na prvi stopnji izobraževanja Strojništva se izvajata dva programa: Univerzitetni študijski program Strojništvo in Visokošolski strokovni program Strojništvo. Oba programa sta t. i. dodiplomska študijska programa, ki podajata osnovne temelje za kasnejšo nadgradnjo znanj, na drugi, magistrski stopnji študija in na koncu na tretji, doktorski stopnji študija. Univerzitetni študijski program 1. stopnje Strojništvo obsega tri smeri – Konstrukterstvo, Energetsko, procesno in okoljsko strojništvo ter Proizvodne tehnologije in sistemi. Visokošolski študijski program je usmerjen v prakso ter udejanjanje naučenega, dodiplomski program pa prav tako delijo tri smeri: Konstrukterstvo, Energetsko, procesno in okoljsko strojništvo ter Proizvodno strojništvo.
Več podrobnejših informacij o obeh študijskih programih in posameznih smereh, vpisnih pogojih in učnih načrtih, je na voljo na spletni strani o študiju na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru.
»Študijske vsebine so tako na univerzitetnem kot na visokošolskem strokovnem programu in v posameznih usmeritvah izbrane in nanizane tako, da študentje pridobijo kombinirana osnovna znanja za samostojno iskanje optimalnih rešitev različnih problemov ob upoštevanju projektnih omejitev. Pri svojem študiju študentje spoznavajo in uporabljajo sodobna programska orodja in koncepte virtualnega snovanja in na ta način tudi preverjajo svoje zamisli pri reševanju problemov. Poleg predavanj in teoretičnih vaj je velik poudarek na praktičnih laboratorijskih vajah, kjer študentje dobijo neposredni stik z realno industrijsko opremo, ki jo praktično uporabljajo, svoje ideje in prakso pa nadgradijo tudi z reševanjem realnih problemov v okviru projektnih nalog. Uporabnost in pomen učnih vsebin za delo v industriji, pa spoznajo preko vabljenih predavateljev, strokovnjakov, ki prihajajo iz realnega industrijskega okolja ter v okviru strokovnih ekskurzij,« povesta vodji študijskih programov ter potrdita, da so diplomanti po zaključku študija res pravi in dobri inženirji:
FS poudarja pomen praktičnega dela, ki je za uspešnega inženirja strojništva ključno
»Na ta način so diplomanti usposobljeni za samostojno strokovno inženirsko delo, z vsemi potrebnimi kompetencami, ki jih industrija pričakuje od strojnih inženirjev: zmožnost analiziranja problemov in odločanja o rešitvah ter sposobnost nenehnega učenja in prilagajanja novostim. Vse to diplomantom po zaključku študija omogoča njihovo hitro zaposljivost, podjetjem pa njihova znanja znatno pripomorejo pri uspešnem reševanju inženirskih problemov. Zaradi tega so inženirji strojništva zelo iskan kader.«
»Na ta način so diplomanti usposobljeni za samostojno strokovno inženirsko delo, z vsemi potrebnimi kompetencami, ki jih industrija pričakuje od strojnih inženirjev: zmožnost analiziranja problemov in odločanja o rešitvah ter sposobnost nenehnega učenja in prilagajanja novostim. Vse to diplomantom po zaključku študija omogoča njihovo hitro zaposljivost, podjetjem pa njihova znanja znatno pripomorejo pri uspešnem reševanju inženirskih problemov. Zaradi tega so inženirji strojništva zelo iskan kader.«
Za konec: Vizija in prisotnost inženirja strojništva
»S prvim orodjem, ki ga je človek izdelal iz kamna, ga prijel v roko in začel uporabljati in izboljševati, se je dejansko začela njegova razvojna pot. Z začetnim skromnim koriščenjem naravno dane energije in kasnejšim njenim vse močnejšim podrejanjem je izredno pospešil pot razvoja tehnike in s tem strojništva. Zakone mehanike, kemije in elektromagnetizma je v vse večji meri vključeval v svoje stroje in naprave ter proizvode, danes jih nadgrajuje in med seboj povezuje preko digitalizacije. Vse bolj prodira v podsvetove atoma in vse skupaj mu omogoča, da s svojimi stroji in napravami premošča reke in gore, pogleda globoko v morje in notranjost zemlje. Prevladal je lastno težo in poletel najprej proti oblakom in sedaj se spogleduje z zvezdami. Skupaj z drugimi strokovnjaki s področja tehnike je inženir strojništva brez dvoma vpet v vsak atom vsakega od proizvodov, ki jih dnevno uporabljamo in nam lajšajo ne samo dnevne rutine, temveč omogočajo še kaj več. To je svet in delo za radovedne, za tiste, ki želijo soustvarjati bodočnost,« ponosno zaključita Lovrec in Zupanič.
