Podobno kot po drugih cerkvah bodo tudi v Malečniku danes in jutri potekala slovesna bogoslužja. Kot so sporočili iz tamkajšnje Župnije sv. Petra pri Mariboru - Malečnik, bo na današnji praznik vseh svetih sveta maša v gorski cerkvi ob 14.00 uri. Po maši sledi blagoslov grobov. Pri maši in blagoslovu bo prepeval župnijski pevski zbor. Pozno popoldne bo nato prav tako v Marijini cerkvi na Gorci še molitev rožnega venca za rajne, s katero bodo začeli ob 17.00 uri.

Po več kot sto letih v prenovljenih katakombah znova svete maše

Prav posebno bogoslužje pa pripravljajo jutri, na vernih duš dan, 2. novembra, ko bo ob 17.00 uri sveta maša v malečniških katakombah. Prepeval bo ženski del župnijskega pevskega zbora, sodelovali bodo verniki malečniške župnije, sveto mašo pa bo daroval dr. Sebastijan Valentan, župnijski upravitelj. Sveto mašo bo v neposrednem prenosu mogoče spremljati tudi na FB profilu malečniške župnije.

Duhovniki so v katakombah pod cerkvijo sv. Petra v Malečniku na spomin vseh vernih rajnih zadnja desetletja običajno molili, nekoč pa tudi maševali, saj je v katakombah kamniti oltar z relikvijami svetega križa. Po več kot sto letih so tam leta 2020 znova obhajali sveto mašo, letos že peto leto zapored.

Malečniške katakombe, ki jih je letos obiskalo že preko tisoč ljudi, so sveti kraj, kjer so pokopani posmrtni ostanki zaslužnih malečniških župljanov in vseh drugih, ki so dobili zadnje počivališče tik pod najodličnejšim mestom Petrove cerkve. V njih je kar 64 grobnih niš.

V katakombah počivajo tudi ljudje, ki so imeli odločilen pomen za razvoj župnije in kraja. To so nekdanji župniki malečniške župnije: dvorni kaplan in predsednik konzistorija dveh knezov, najprej lavantinskega in nato krškega škofa, dr. Janez Krstnik Sittich, ki je bil obenem graditelj cerkve in katakomb; nato Mariborčan Janez Ferdinand Knechtl von Knechtelshoffn, Janez Jurij Partolloti in duhovnik Jožef Dornik.

[[image_2_article_71369]]

Velika kostnica in skrivnostni rov 

Vhod v katakombe je bil prvotno iz cerkve, in sicer z desne strani ob oltarju sv. Janeza Nepomuka, kjer se še vidi prva stopnica na cerkvenem tlaku. Ker je cesar Jožef II. zapovedal vse kripte (grobnice), ki so imel vhod iz cerkve, zazidati, je dal malečniški župnik in častni kanonik Marko Glaser leta 1857 z mnogimi stroški in velikim trudom predreti debeli cerkveni zid in na zunanji strani cerkve iz barbarškega kamna sezidati prizidek ter vhod. Da gre za kamen iz župnije Sv. Barbara v Slov. goricah (Korena), potrjuje tudi dejstvo, da je tam že v tistem času bil kamnolom, imenovan tudi pruh, kjer so pridobivali humski kamen (litavski apnenec), s katerim so zaradi njegove obstojnosti gradili tudi ceste (humski kamen se imenuje zato, ker se nahaja v zaselku Hum v naselju Zimica).

[[image_1_article_71369]]

Posebnost malečniških katakomb sta na desni strani precej velik osarij oziroma kostnica in pa skrivnostni rov, za katerega se še ni ugotovilo, kam vodi. Po pričevanju nekaterih naj bi peljal pod Dravo na drugo stran mesta Maribora ali pa celo do romarske cerkve Matere Božje na Gorci.