Mariborski Trg Leona Štuklja je v sredo gostil tradicionalni Dan mobilnosti invalidov, ki obiskovalcem ponuja priložnost, da izkusijo vsakodnevne izzive gibanja oseb z različnimi oblikami invalidnosti in spoznajo pomen dostopnega okolja za vse. 

Arsenovič izpostavil napredek na področju ustvarjanja dostopnega mesta

Dan mobilnosti invalidov je pod okriljem Evropskega tedna mobilnosti organiziral Svet invalidov Mestne občine Maribor v sodelovanju z različnimi invalidskimi organizacijami. Dogodek je omogočil neposreden vpogled v vsakdanje izzive oseb z oviranostmi in predstavil tehnične rešitve za njihove težave. Udeleženci so lahko preizkusili poligon z ovirami in doživeli, kako poteka vožnja na prilagojenem kolesu, na kakšen način se igra hokej na invalidskih vozičkih idr.  

[[image_1_article_80977]]

Milan Kotnik, predsednik Sveta invalidov Mestne občine Maribor, je opomnil na pomen spodbujanja razumevanja invalidnosti med ljudmi: »Aktivno življenje ni končano, če se znajdemo na invalidskem vozičku ali imamo druge oviranosti.« Za enakovredno sodelovanje oseb z gibalnimi omejitvami v javnem življenju so v mestu odpravili številne arhitektonske ovire ter poskrbeli za boljšo dostopnost javnih ustanov in zunanjih mestnih površin.

[[image_2_article_80977]]

Župan Maribora, Saša Arsenovič, je izpostavil napredek na področju ustvarjanja dostopnega mesta: »Mesto gradimo skupaj, zato da bo tukaj čim lepše živeti – dvigujemo kvaliteto življenja. Veliko je teh projektov, ki skupaj naredijo mozaik, da je vsem skupaj lažje. Izvedli smo projekt "Brez robnika od Drave do parka," kar nam je v veliki meri že uspelo, manjka samo še Slomškov trg.« V Mariboru med drugim načrtujejo tudi prenovo rotovža z evropskimi sredstvi ter širjenje kolesarskih prog in pospešeno postavljanje MBajk postajališč za kolesa.

Mobilnost slepih in slabovidnih

Obiskovalci dogodka so se lahko preizkusili na poligonu z ovirami, kjer so ob pomoči psov vodnikov spoznali, kako slepe osebe premagujejo vsakdanje izzive gibanja po mestu. Nataša Kovačič iz mariborske poslovne enote Zavoda Brez ovir je pojasnila: »Zelo smo ponosni, da lahko z Dnevom mobilnosti tudi letos napolnimo mariborski trg z izkušnjami, ki marsikomu odprejo oči. Obiskovalcem ponujamo priložnost, da sami preizkusijo, kako je živeti svet drugače. Ko vzameš v roke belo palico, si natakneš zatemnjena očala ali pa se poskusiš zapeljati z invalidskim vozičkom čez klančino, hitro začutiš, da stvari, ki se večini zdijo samoumevne, za mnoge niso enostavne.« 

[[image_3_article_80977]]

Po njenih besedah namen dogodka presega zgolj prikaz izkušenj oseb z oviranostjo in nosi pomembno sporočilo za širšo skupnost. »Naš namen je preprost – da ljudem pokažemo, kako pomembna je dostopnost okolja za vse ljudi. Ne gre samo za klančine in taktilne oznake, gre za to, da vsakdo lahko pride tja, kamor želi, in da se povsod počuti enakovredno. Le s skupnimi koraki lahko gradimo okolje, kjer je vsakdo sprejet in kjer lahko vsi enakovredno sodelujemo. Veseli smo, da je Maribor s tem dogodkom znova pokazal, da mu je mar za ljudi in da mobilnost zares pomeni mobilnost za vse,« poudarja Kovačičeva. 

Pes vodnik kot nepogrešljiv sopotnik slepih oseb

Pomemben del mobilnosti slepih in slabovidnih predstavljajo tudi psi vodniki, na kar opozarja predsednica društva SLO-CANIS Darinka Lečnik Urbancl: »Dresura psov vodnikov je dolg proces, ki traja približno dve leti in pol. Slepo osebo v ta proces vključujemo čisto na koncu, zadnji mesec, ko je pes že dokaj rutiniran in je opravil vse izpite. Takrat začnemo s prenosom našega znanja na slepo osebo. V povprečju rabimo okoli 100 učnih ur, da človeka pripravimo na samostojno hojo s psom vodnikom, potem pa traja še kakšno leto, da se oba navadita na sobivanje in vzpostavita pravi odnos.«

[[image_4_article_80977]]

Stroške nabave in šolanja psa vodnika v Sloveniji krije država, zato je ta za uporabnika brezplačen, če izpolnjuje predpisane pogoje in ima primerne bivalne razmere. Poleg tega ima po slovenski zakonodaji pes vodnik pravico do dostopa do vseh javnih prostorov – bolnišnic, trgovin, uradov, kulturnih ustanov – in prevoznih sredstev, kot so avtobusi, vlaki, letala in ladje, kar omogoča uporabniku neodvisno gibanje in polno udeležbo v vsakdanjem življenju.

[[image_5_article_80977]]