Na današnji novinarski konferenci mariborske Policijske uprave je Beno Meglič, vodja Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor, pojasnil, da so mariborski leta 2019 pričeli z izvajanjem prikritih ukrepov v lokalu Tropicana, prisluškovali so telefonskim pogovorom, v združbo pa infiltrirali tudi tajna delavca, ki sta delala pod krinko, saj naj bi se v prostorih nekdanje diskoteke Yucatan izvajala prostitucija ter domnevna trgovina z ljudmi.

38 žensk žrtev trgovine z ljudmi

Z zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da so člani kriminalne združbe, ki jo je vodil najemnik lokala, za namene prostitucije v Slovenijo od leta 2012 do 2021 pripeljali najmanj 38 žensk, starih od 25 do 35 let, večinoma je šlo za državljanke tujih držav, med njimi Dominikanske republike, Srbije, Romunije, Paragvaja in Ukrajine. “Člani kriminalistične združbe so izkoristili slabe socialno ekonomske razmere, revščino in diskriminacijo žrtev,” je pojasnil Meglič. V času preiskave 10. marca so bile v objektu štiri žrtve.

Žrtve so izvajale spolna dejanja vse dni v tednu med 21.00 in 4.00 uro zjutraj po vnaprej določeni ceni, in sicer 140 evrov za eno uro, 70 eur za pol uro.

Nekatere žrtve so člani kriminalistične združbe novačili v izvornih državah s preslepitvijo, da bodo v Sloveniji dobro plačane natakarice. “Ženske so nastanili v Mariboru in okolici, nato so jih vozili v nočni lokal, kjer so jih izkoriščali za prostitucijo, oziroma izvajanje spolnih dejanj v lokalu Tropicana,” je pojasnil Meglič.

S prostitucijo so lahko prenehale, ko so jim slednje dovolili, oziroma ko so privabile vsaj dve drugi ženski pod pretvezo, da bosta delali kot natakarici, ki sta morali izvajati prostitucijo.

Žrtve so izvajale spolna dejanja vse dni v tednu med 21.00 in 4.00 uro zjutraj po vnaprej določeni ceni, in sicer 140 evrov za eno uro, 70 eur za pol uro. Stranke so znesek izročile najemniku lokala, da so lahko domnevno odplačale svoj dolg, ki je zajemal stroške njihovega prihoda v Slovenijo.

Za prenehanje prostitucije dve novi žrtvi

“S prostitucijo so lahko prenehale, ko so jim slednje dovolili, oziroma ko so privabile vsaj dve drugi ženski pod pretvezo, da bosta delali kot natakarici, ki sta morali izvajati prostitucijo,” je pojasnil Meglič. Vodja kriminalne združbe in najemnik lokala je žrtve stalno nadzoroval prek video sistema znotraj lokala, na ta način pa jih je “prisilil, da so bile stalno vdane in na razpolago”. Nadzoroval pa jih je tudi med prostim časom, brez dovoljenja namreč niso smele zapuščati stanovanj v prostem času, da bi jim preprečili, da se ne bi prostituirale v prostem času.

Kriminalisti so med preiskavo 10. marca odvzeli prostost petim osumljencem na podlagi odredb preiskovalnega sodnika, opravili so 13 preiskav hišnih preiskav, zasegli gotovino in elektronske naprave. Združba si je z nezakonitimi posli pridobila najmanj 207.500 evrov, zato policisti preiskujejo tudi sum pranja denarja. Lastnik in najemnik lokala sta poskušala zakriti izvor denarja. Za trgovino ljudmi je zagrožena zaporna kazen od 3 do 15 let ter denarna kazen, za sum pranja denarja je zagroženih 5 let. 

“Kljub ukrepom so izvajali s prostitucijo tudi med epidemijo covid-19. To kaže na brezbrižen odnos,” je opozoril Meglič. Kriminalisti so med preiskavo 10. marca odvzeli prostost petim osumljencem na podlagi odredb preiskovalnega sodnika, opravili so 13 preiskav hišnih preiskav, zasegli gotovino in elektronske naprave. Združba si je z nezakonitimi posli pridobila najmanj 207.500 evrov, zato policisti preiskujejo tudi sum pranja denarja. Lastnik in najemnik lokala sta poskušala zakriti izvor denarja. Za trgovino ljudmi je zagrožena zaporna kazen od 3 do 15 let ter denarna kazen, za sum pranja denarja je zagroženih 5 let.

Slovenija tranzitna in ciljna država trgovine z ljudmi

Damijan Roškarič, višji kriminalistični inšpektor z Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave, je pojasnil, da trgovina z ljudmi v RS obsega različne zaznane oblike izkoriščanja žrtev, najpogosteje spolne zlorabe, prostitucijo, tudi različne oblike prisilnega dela ter prisilnega beračenja. “Značilno za tovrstna dejanja je, da se z izvrševanjem teh dejanj ukvarjajo kriminalne združbe, ki izkoriščanje žrtev skrivajo za različnimi legalnimi dejavnostmi. Policija prepoznava in identificira žrtve trgovine z ljudmi. Na področju boja zoper trgovino z ljudmi policija opaža, da je Slovenija tranzitna država in tudi ciljna,” je dejal Roškarič.

Žrtve se najpogosteje ne prepoznavajo kot žrtve in redko sodelujejo v kazenskih postopkih. Slednje je vplivalo tudi na dejstvo, da je postopek v primeru trgovine z ljudmi znotraj šentiljskega lokala stekel tako pozno, saj se žrtve niso želele izpostaviti. 

Državljanke Slovenije niso žrtve trgovine z ljudmi v drugih državah, so pa v Sloveniji. “Storilci organizirajo njihov prevoz, gre za žrtve iz šibkih socialnih in ekonomskih okolij. Po prihodu jih nastanijo na različnih lokacijah, kjer z njimi razpolagajo. Storilci najpogosteje izkoriščajo ranljivo žrtev. Storilci svoje žrtve spravljajo v finančno odvisnost in uporabljajo različne metode, da izrabljajo žrtvino podrejenost in izkoriščanje. Žrtve se najpogosteje ne prepoznavajo kot žrtve in redko sodelujejo v kazenskih postopkih,” je pojasnil Roškarič. Slednje je vplivalo tudi na dejstvo, da je postopek v primeru trgovine z ljudmi znotraj šentiljskega lokala stekel tako pozno, saj se žrtve niso želele izpostaviti.

Policija tovrstna dejanja raziskuje tudi s prikritimi raziskovalnimi ukrepi. Na tak način policija zbira dokaze, ki niso odvisni od sodelovanja žrtev v kazenskih postopkih. Že več pravnomočnih sodb je potrdilo smotrnost tovrstnega načina preiskav. Policija redno sodeluje z Europolom in Interpolom ter različnimi nevladnimi organizacijami. V Sloveniji sta to Društvo Ključ in Slovenska Karitas. 

Žrtve le redko policiji naznanijo tovrstna kazniva dejanja. Policija tovrstna dejanja raziskuje tudi s prikritimi raziskovalnimi ukrepi. Na tak način policija zbira dokaze, ki niso odvisni od sodelovanja žrtev v kazenskih postopkih. Že več pravnomočnih sodb je potrdilo smotrnost tovrstnega načina preiskav. Policija redno sodeluje z Europolom in Interpolom ter različnimi nevladnimi organizacijami. V Sloveniji sta to Društvo Ključ in Slovenska Karitas.