V Mariboru na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru je te dni dinamično, saj poteka že četrta poletna šola slovenskega jezika kot drugega in tujega jezika z imenom Slovenščina na prvi pogled. Šola se je začela v ponedeljek, 25. 8. 2025, in bo trajala do 5. 9. 2025.

Letošnja udeležba največja doslej 

Dvotedenska poletna šola je namenjena tujim študentkam in študentom slovanskih jezikov in književnosti z visokošolskih ustanov, ki so vključene v mrežo CEEPUS Slavic Philology and Its Cultural Contexts, glavni financer šole pa je CMEPIUS (Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja). Dopoldne je program poletne šole namenjen lektorskim vajam in konverzaciji v slovenščini, popoldne pa slavističnim predavanjem, fonetičnim in lektorskim delavnicam ter različnim popoldansko-večernim dejavnostim. Kot nam je povedal vodja poletne šole izr. prof. dr. Gjoko Nikolovski z Oddelka za slovanske jezike in književnosti, ima letošnja šola največ udeležencev doslej: ''Ko smo pred štirimi leti začeli z organizacijo in izvajanjem poletne šole, je bilo približno 25 prijav, letos pa imamo kar 50 udeležencev, kar je največ do zdaj. Z leti torej število prijav narašča. Letošnji udeleženci prihajajo iz kar devetih držav, in sicer iz Makedonije, Črne gore, Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Madžarske, Poljske, Češke in Slovaške. Udeleženci se slovenščino učijo v tujini kot obvezni ali kot izbirni predmet na različnih jezikovnih stopnjah.'' Osrednji namen tovrstnega projekta je torej učenje in izboljšanje znanja slovenskega jezika, a poletna šola je več kot le to: ''To je seveda odlična priložnost, da tujci pridejo v stik s slovensko kulturo in jezikom, spletejo vezi med seboj. S tem projektom tudi spodbujamo učenje in poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika v vseh teh državah, ki so del mreže CEEPUS. Udeleženci se ponavadi ukvarjajo z nečim, kar je v zvezi z jezikom – so prevajalci, raziskovalci ali študirajo svoj materni jezik,'' je razložil izr. prof. dr. Nikolovski.

Izzivi pri učenju slovenščine

Slovenščina je sintetični jezik, kar pomeni, da izraža slovnične odnose predvsem s pregibanjem besed (končnicami, oblikami), nekateri jeziki pa sklonov sploh nimajo, kar lahko povzroča oviro pri učenju jezika. ''Težavnost pri osvajanju slovenskega jezika je odvisna od tega, kateri je govorčev materni jezik. Govorcem slovanskega jezika se je lažje naučiti naš jezik, tisti, ki pa prihajajo iz drugih jezikovnih skupin, imajo težave pri osvajanju našega besedišča. Pomemben faktor je tudi, ali ima njihov materni jezik sklone, saj če sklonov ne poznajo, imajo težave pri sklanjanju. Predvsem pa vsi izpostavljajo našo dvojino, ki je na začetku zelo problematična. Je pa res, da tudi to ni pravilo, saj se najdejo tudi posamezniki, ki niso iz slovansko govorečega območja, in jim učenje slovenščine gre res dobro od rok,'' je dejal izr. prof. dr. Gjoko Nikolovski, ki ima že več kot dvajset izkušenj poučevanja slovenščine kot drugega ali tujega jezika. O izkušnji poletne šole sta nam s prve roke povedala dva študenta, ki v učenju slovenščine vidita številne izzive in priložnosti. Karen Doležalová iz Češke se je poletne šole udeležila prvič: ''Slovenščino se učim že dve leti, na poletni šoli sem prvič in lahko rečem, da uživam. Ko sem se jezika začela učiti, mi je največjo težavo predstavljala ravno dvojina, ki je v češčini nimamo. Tudi besedni red mi je povzročil precej zmede. Drugače pa mi je organizacija poletne šole všeč, vidim, da je precej ljudi iz balkanskih držav, s katerimi skušam navezati stike.'' Znanje slovenskega jezika študenti doživljajo kot privilegij, saj jim odpira vrata za nadaljevanje šolanja in tudi kariere pri nas. To je potrdil tudi Vlajko Marjanović, ki se je poletne šole tokrat udeležil že drugič: ''Slovenščino se učim že okoli šest let. Slovenščino sem najprej izbral kot izbirni predmet na univerzi in potem sem sklenil, da je zanimiva. Potem sem tudi prišel v Slovenijo, kjer sem se udeležil seminarja z naslovom Slovenski jezik v literaturi in kulturi. Pred dvema letoma sem se udeležil tudi  poletne šole Slovenščina na prvi pogled. Sedaj sem se vrnil na poletno šolo in imam načrte, da uporabljam slovenščino pri nadaljevanju svojega študija, morda pridem študirat celo v Maribor.'' Tudi njemu je dvojina povzročila precej preglavic, kot pravi: ''Najtežje mi je bilo osvojiti sklone, saj v makedonščini sploh ne obstajajo, slovenščina je namreč sintetični jezik, mi pa gramatične odnose izražamo predvsem s predlogi. Tudi dvojina, ki pri nas sploh ne obstaja, je bila kar zahtevna pri učenju jezika.'' Vlajko Marjanović je dodal, da mu je mesto Maribor zelo všeč, zato se je tudi vrnil. Še posebej ga je prevzelo kolesarjenje po mestu in na Lentu.

Poletna šola Slovenščina na prvi pogled tako dokazuje, da zanimanje za učenje slovenskega jezika med tujimi študenti nenehno raste. Poleg znanja jezika udeležencem ponuja tudi dragoceno priložnost za osebne stike, kulturno izmenjavo in povezovanje med državami. Maribor pa se s tem projektom vse bolj uveljavlja kot pomembno središče za promocijo slovenščine in slovenske kulture v mednarodnem prostoru.