Na okrogli mizi, kjer so strokovnjaki razpravljali o prometu in urbanizmu v Mariboru, so se odprla vprašanja tudi o tem, ali mesto res potrebuje dodatne projekte, ki povečujejo promet, še posebej v času, ko se vedno bolj poudarja nujnost zelenega prehoda.
Če želimo doseči zeleni prehod je nujno da se odpovemo udobju
Dr. Samo Peter Medved, podžupan za področje prometa MOM, je izpostavil paradoks, s katerim se soočamo v današnji družbi: "Želimo si udobja, hkrati pa želimo zmanjšati ogljični odtis in doseči zeleni prehod. Prva žrtev tega prehoda bo promet, ki ga je treba spremeniti. Trajnostna mobilnost pomeni manj osebnih vozil, ne pa večanje prometa in garažnih hiš."
Medtem ko se vse več slovenskih občin, kot poudarjajo pri Listi kolesarjev in pešcev, usmerja v celostne prometne strategije, Maribor še vedno ostaja brez posodobljene vizije za trajnostno mobilnost.
Omejevanje povzroča frustracije in odpor
Kot je izpostavil Medved, se trend trajnostne mobilnosti povečuje, a je zeleni prehod kljub temu onemogočen, saj vsako omejevanje pri ljudeh sproža frustracije in odpor. "Čakajo nas veliki izzivi, ki jih Evropa tudi z veseljem financira - ukinjanje parkirišč, povečanje zelenih površin in podobno" konkretno pove.
Dr. Andrej Šmid, predsednik Društva arhitektov Maribor, medtem poudarja, da gre za transformacije v naši družbi in je trenutno enostavno na udaru promet. Študije sicer kažejo, da se uporaba avtomobila na kratke razdalje zmanjšuje, je pa konkretno količino zelo težko oceniti.
Maribor ne izvaja celostne prometne strategije
Kot že omenjeno, v tem trenutku več kot 100 slovenskih občin izvaja celostne prometne strategije. Maribor je še nima, ima pa predpisano zastarelo verzijo. Vse te strategije so na koncu ocenjene iz strani neodvisnih ocenjevalcev, kar je po mnenju Liste kolesarjev in pešcev ena od možnih delnih rešitev in korak v pravo smer.
"Občina, kot je Maribor, bi s takšno strategijo naj prispevala k debati. Mesto je, ne glede na to, kar se govori, kvalitetno. Smo pa seveda ponosni na to, da bi radi bili še boljši, še lepši in še bolj udobni."
Ključna je sprememba v plačnem sistemu
Kot izpostavi Gregor Reichenberg, podžupan za področje prostora MOM je ključni razlog plačni sistem. "O kadrovski podhranjenosti lahko notorično govorimo, saj je ključni razlog - ker ni ljudi, ki bi delali za tak denar, kot ga ponujamo. So pa službe bistveno boljše kot pred časom," je dejal in dodal, da je osnovno izodišče izkoristiti potencial, tam kjer mesto že je.
"Že danes bi lahko investitor prišel in projekt izvedel, a so podlage le nadgradnja principa."
