Mariborski mestni svet je na izredni seji v prvi obravnavi podprl proračuna občine za letos in prihodnje leto. Letošnji proračun, ki znaša skoraj 210 milijonov evrov, bo v primeru potrditve svetnikov tudi v drugo še višji. Leta 2026 pa načrtujejo rekordnih 218 milijonov evrov. Svetnike skrbi načrtovano zadolževanje v višini 24 milijonov evrov letno.
Proračun predvideva za več kot 202 milijona evrov odhodkov
V letošnjem letu mestna uprava ob kreditu načrtuje skoraj 167 milijonov evrov rednih prihodkov, 4,7 milijona evrov od prodaje kapitalskega deleža v Farmadentu, skoraj 15 milijonov evrov pa naj bi znašala prenesena sredstva iz preteklih let. Proračun predvideva za več kot 202 milijona evrov odhodkov, nekaj več kot osem milijonov evrov pa bi namenili za odplačilo dolga.
Za naslednje leto mestna uprava načrtuje skoraj 194 milijonov evrov prihodkov ter zadolževanje pri bankah v višini 23,7 milijona evrov. Predvidenih je 207,5 milijona evrov odhodkov, od tega 10,5 milijona evrov za odplačilo dolga.
Katere večje investicije so predvidene?
Med večjimi investicijami so nadaljevanje gradnje Centra Rotovž, začetek gradnje zdravstvene postaje Tezno, ureditev Langerjeve vile in dokončanje investicij na Lentu, urejanje občinskih in državnih cest ter parka ob Pekrskem potoku.
Občina načrtuje še prenovo Ljubljanske ulice, Trga generala Maistra in Gregorčičeve ulice ter nadaljevanje urejanja Dravske kolesarske poti, nogometnega igrišča na Pobrežju in zelenih površin v Mestnem parku.
Tudi tisti, ki so proračun podprli, so zaskrbljeni
Predlog proračuna so podprli županova lista, večina svetnikov Gibanja Svoboda, SD, NSi, Levica, Lista gasilcev ter svetnik Stranke mladih-Zeleni Evrope, ki je podprl proračun le za leto 2025. Kljub podpori pa so svetniki izpostavili zaskrbljenost glede zadolževanja, zlasti ob trenutni nepredvidljivosti svetovnih makroekonomskih razmer in načrtovane prodaje premoženja.
Leto 2026 je še velika neznanka
Na drugi strani je tiste, ki so predlogu nasprotovali, med drugim zanimalo, zakaj proračuna niso mogli sprejeti že decembra in bi se tako izognili težavam zaradi financiranja po dvanajstinah, zdaj pa bi ga novim razmeram prilagodili z rebalansom. Prav tako so menili, da je v trenutnih razmerah povsem nerealno potrjevati proračun za prihodnje leto, ki je po njihovem povrhu vsega prenapihnjen.
Vodja svetniške skupine SDS Milan Mikl je predlagal, da se o proračunu za leto 2026 sploh ne odloča, saj gre za volilno leto. Njegova strankarska kolegica Ljubica Jančič se je vprašala, kaj bo zaradi visokega zadolževanja sploh še lahko gradil naslednik župana Saše Arsenoviča, a ji je ta odgovoril, da mu ne bo potrebno graditi, ker bo do takrat že vse zgrajeno.
Svetniškim skupinam SDS in Liste za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti ter nekaterim samostojnim svetnikom sta se med drugim pri nasprotovanju proračunu pridružila tudi svetnika Gibanja Svoboda Karin Jurše in Marko Slavič. Prva je dejala, da je še posebej leto 2026 velika neznanka, zato bi bilo absurdno potrditi proračun, drugi pa je opozoril, da se mestna oblast vselej, ko zmanjka drugih argumentov za ustvarjanje prihodkov, zateče k načrtovanju prodaje Farmadenta, a je ta še vedno v občinski lasti.
Arsenovič pravi, da so preživeli tudi druge svetovne krize
Arsenovič je pomisleke zavrnil, spomnil pa je tudi na pretekle uspešne realizacije proračunov kljub podobnim očitkom in globalnim krizam. Glede nepredvidljivih globalnih razmer je dejal, da mariborska občina na njih nima vpliva, da pa so v preteklosti preživeli tudi druge svetovne krize, kot sta epidemija in vojaški konflikt v Ukrajini. Glede prodaje Farmadenta je povedal, da naj bi zanj imeli štiri interesente, piše STA.
