Kako promet v Mariboru še izboljšati? Z umetno, pardon, prometno inteligenco! S tem se ukvarja podjetje Swiroo, katere prvi mož za slovenski trg Damijan Ferk nam je razložil, kako bo tudi s pomočjo najnovejše tehnologije in znanja z mariborske univerze bo Maribor postal še bolj pretočen, še bolj prometno "pameten", kot so številna druga pametna mesta na Zahodu. "S pomočjo dveh stacioniranih in dveh mobilnih kamer štejemo promet, kar smo včasih počeli 'na roko'. Počasi se bo to še nadgrajevalo. In vedno več, kot bo vhodnih podatkov, bolj se bodo dograjevali modeli oziroma analize umetne inteligence. Ta bo potem lahko ocenila, kaj pomeni na primer 10.000 avtomobilov na nekem odseku, tisoč pešcev na nekem prehodu itd. Na osnovi tega se bomo odločali za načrtovanje prometa. Včasih smo nek odsek zaprli in ugotavljali, kaj se dogaja, in če ni bilo v redu, smo vrnili v prejšnje stanje. Odslej bomo lahko s pomočjo umetne inteligence simulirali zaprtje in predvideli spremembe. Tako se bo odločevalec, denimo Mestna občina Maribor, odločila za spremembo ali pa tudi ne," Ferk razloži prihodnost sprememb v (mestnem) prometu.

Cilj je čim bolj pretočen Maribor

Umetna inteligenca bi tako že lahko vplivala na odločitev, ali bo Maribor dobil tunel pod mostom. "Če dobimo podatke, koliko avtomobilov dejansko prevozi vso pot morebitnega tunela, denimo od Melja do Koroškega mosta, bomo vedeli, ali je tunel smiseln. Ugotavljali bomo, ali imamo tranzit ali ga nimamo. Ali je ciljni promet v centru ali ne. Če je ciljni promet voznikov center, potem mogoče tunel ni smiseln - ali pa vsaj ne tako dolg." Za zdaj je o ugotovitvah še preuranjeno govoriti. Kamere, ki spremljajo promet, so bile postavljene šele prejšnji teden in bodo do nadaljnjega štele vozila in pešce. "Naš cilj je čez, denimo, deset let imeti čim bolj pretočen Maribor. Šteli bomo tudi kolesarje. Denimo na Ljubljanski jih je veliko, zato tam tudi sledi obnova infrastrukture. Vemo, da je podobno tudi drugod, seveda pa je nemogoče Maribor transformirati naenkrat."

[[image_1_article_80917]]

Štiripasovnice so 'passe'

Bo pa morda Maribor izgledal precej drugačen čez deset let. "Delamo v smeri, da bo boljši," si želi Ferk, ki znanje in izkušnje črpa s celega sveta, kjer deluje podjetje Swiroo: Iz Švice, Nemčije, Avstrije, Kanade, Savdske Arabije ... "Trend oziroma standard, ki se tudi forsira, je model 15-minutnega mesta. Občani morajo razumeti, da je v tem evropski denar. Če bi rekli, da želimo čez mesto narediti štiripasovnico, Evropa ne bo imela posluha," Ferk nakazuje, da je širitev cest v mestu stvar zgodovine.

Mariboru manjka (nemška) prometna kultura

Pomemben vidik prometnih izboljšav pa je tudi vozniška kultura samih občanov: "Letos smo nemško mesto Freiburg ob meji s Švico opremili s 30 kamerami. Po mestu imajo zdaj ogromno radarjev. Med 22. in 6. uro imajo omejitev hitrosti na 30 km/h. Celo noč je umirjen promet. In to bi tudi Maribor potreboval. Če to jutri vzpostavimo, bi gorelo celo mesto. Ker ni kulture za to. Se pa da. Peljal sem se po nočnem Freiburgu in je prijetno, nihče ne pritiska, nič."

Naj se politika ne boji FB-strokovnjakov

No, v Mariboru prevladuje nasprotna logika v slogu "Saj ponoči so šole zaprte, zakaj bi se tam vozili 30 km/h," izzovemo sogovorca. In ja, najde primer, ki nam bi bil za prvi korak kulturno bližji: "Denimo v Gradcu je okrog šol omejitev 30 km/h, ki velja od 7. do 19. ure, sicer pa je omejitev po celem mestu 50 km/h. Je pa res, da tam ni toliko divjanja." Tudi zato Ferk ne more dojeti, zakaj je v Mariboru toliko pompa "okrog tega enega radarja, ko pa pol mesta dela v Gradcu. Ne vem, zakaj se takoj čez mejo lahko držimo vseh prometnih omejitev, doma pa ne." A kot dodaja, je tudi za spremembo prometne kulture potreben čas: "Če je za mojo generacijo veljalo, da je avto nujno potreben in se je z njim treba pripeljati do praga, zdaj več ni tako. Seveda si pa želim, da bo trendu sprememb prometne kulture sledila tudi politika, ki se ne bi bala tovrstnih ukrepov - in anonimnih facebook strokovnjakov." Glavno besedo naj torej ohrani stroka.