Na Biotehniški šoli Maribor pod vodstvom profesorja Simona Gračnerja poteka triletni mednarodni projekt AgrosylviMob, ki uvaja agrogozdarstvo kot novo obliko učenja in pridelave.

Prvi rezultat je že viden, zasajena je namreč prva šolska agrogozdarska njiva, na kateri bodo dijaki skozi praktično delo gradili razumevanje tal, rastlin in trajnostnih pridelovalnih sistemov.

Projekt pa ne ostaja le na papirju: znanje prihaja iz resničnih praks partnerskih držav, tudi z otoka Mayotte, kjer je agrogozdarstvo njihov vsakdan.

Kaj agrogozdarstvo sploh je?

»Agrogozdarstvo oziroma kmetijsko gozdarstvo je sočasno gojenje dreves in posevkov ali živali na isti kmetijski parceli,« pojasnjuje Simon Gračner, ki dodaja, da gre za pradavno prakso, sicer razširjeno po svetu, a na Zahodu zaradi našega načina kmetovanja skoraj povsem opuščeno.

Projekt, ki je šoli prinesel nov pristop

Biotehniška šola Maribor že od 1. septembra 2023 sodeluje v projektu Erasmus+ AgrosylviMob, skupaj s partnerji iz Francije, Avstrije, Italije, Španije in francoskega čezmorskega ozemlja Mayotte. Namen projekta je oblikovati strokovni referenčni okvir ter praktična orodja, s katerimi bodo (bodoči) mladi agrogozdarji – in vsi, ki bodo delali v sektorju pridelave sadja in zelenjave – pridobili sistematično znanje na evropsko primerljivi ravni.

[[image_1_article_82250]]

Dogajanje v sklopu mednarodnega Erasmus+ projekta AgrosylviMob lahko spremljate tudi v številnih zanimivih novicah na spletni strani Biotehniške šole Maribor.

Koordinator projekta, profesor Simon Gračner, poudarja, da je pristop vključujoč in dolgoročen: »Orodja, ustvarjena v okviru AgrosylviMob, bodo omogočila izvajanje tečajev, registriranih v registrih nazivov in certifikatov različnih držav. Ti tečaji usposabljanja bodo zadevali vse ljudi, tudi za ranljive skupine.«

Kako je nastala AgrosylviMob njiva?

Ker se šola doslej ni ukvarjala z agrogozdarstvom, je bil eden glavnih ciljev prve izmenjave – izmenjav in nabiranja znanja ter izkušenj v tujini je pod okriljem projekta kar nekaj – v oktobru 2024 postavitev šolske agrogozdarske njive, kar se je izkazalo za zanimiv proces, ki se je začel pri osnovah: pri tleh. Dijaki so najprej odvzeli vzorce in jih v laboratoriju analizirali glede teksture tal, pH, hranil in organske snovi. Šele na podlagi teh podatkov so oblikovali zasaditveni načrt.

[[image_5_article_82250]]

Sledila je dejanska zasaditev rastlin, ki so značilne za naše podnebje in razvrščene tako, da posnemajo naravni ekosistem: visoko steblo, grmovnice in podrast. Na njivi so našle prostor jablana lesnika, jerebika, vinska trta, glog, črni bezeg, ribez in robida, v sredinskem delu pa zelenjadnice in zelišča. Takšna kombinacija omogoča senčenje, zaščito pred izsuševanjem, oporo in kroženje hranil.

[[image_4_article_82250]]

Profesor Gračner poudarja pomen takšne oblike učenja: »Zasaditev je bila odlična priložnost, da smo dijaki in učitelji izmenjali že pridobljena znanja in na ta način izboljšali naše delo na njivi.«

Dijaki kot nosilci znanja, ne le izvajalci

Agrogozdarstvo v tem projektu ni predstavljeno kot teorija, ki jo potem šola poskusi posnemati, ampak kot učenje v obratni smeri: dijaki najprej vidijo in razumejo, kaj v praksi deluje, nato to postopoma implementirajo doma. Tako postajajo aktivni soustvarjalci prostora in ne samo udeleženci pri sajenju.

Med izmenjavo so dijaki Biotehniške šole vodili posamezne skupine gostujočih dijakov in jim predstavljali postopek dela, jim približali vse od analize do zasaditve in pri tem usvojili več kot pomembne kompetence vodenja, razlage, timskega načrtovanja …

Izkušnja iz Mayotta kot dokaz, da sistem deluje

Za to, da je Maribor prav po pionirsko dobil svoje prvo šolsko agrogozdarsko polje, pa se je potrebno podati na potovanje. Znanje, ki se namreč skriva v ozadju njive, ima zasnovo v okolju, kjer agrogozdarstvo že stoletja povezuje samooskrbo, odpornost in skupnost.

Na otoku Mayotte, ki ga je ekipa projekta tudi obiskala, agrogozdarski sistem temelji na večplastnem gojenju: visoka drevesa ustvarjajo senco, pod njimi uspevajo sadne kulture, spodaj pa zelenjava in zelnate rastline. Smiselno, prepleteno in učinkovito: vse deluje kot ekosistem.

[[image_2_article_82250]]

»Mayotte je otok, ki leži v Mozambiškem kanalu, na območju med Mozambikom na zahodu, otočjem Komori na severu in Madagaskarjem na vzhodu. Mayotte leži na prehodu iz ekvatorialnega v savansko podnebje (na 12°49ˋ južne geografske širine), tako da imajo deževno in suho obdobje leta,« opis zanimivega obiska začne profesor Simon Gračner:

»Mi smo obiskali otok ob koncu deževne dobe, tako da smo izkusili, kako je, če si v nekaj minutah kot da bi prišel iz pralnega stroja. Vreme je tukaj res nenavadno, pravkar se pražiš na soncu, čez minuto ali dve pa te nebo že veselo tušira. Ampak nič hudega, kajti že naslednji trenutek bo zagotovo spet posijalo sonce.«

Na Mayotte se je ekipa seveda odpravila po nabiranje znanja in izkušenj. »Ko smo prisluhnili njihovim strokovnjakom, smo se šele zavedli, da eno piše na internetu, drugo pa so praktične izkušnje s terena. Hitro smo doumeli, da tu ne gre za intenzivno pridelavo, kot smo večinoma navajeni v Evropi in tudi v Sloveniji, ampak za samooskrbo, ki hkrati omogoča prodajo viškov pridelkov trgovinam, na tržnici, restavracijam in tudi prodajo na domu,« se spominja Gračner in pove, da so na Lycée agricole de Coconi na Mayotte postavili poseben sistem, zasnovan po principu teras.

[[image_3_article_82250]]

»Vedno sadijo skupaj tri skupine rastlin. V ozadju posadijo visoka, hitro rastoča drevesa, ki so namenjena senčenju nižjih rastlin, hkrati pa njihovo zelenje uporabljajo kot zastirko, ki se zelo hitro spremeni v nujno potrebno organsko snov, ki vsebuje potrebna hranila za uspešno rast rastlin. Listi teh dreves so uporabni tudi kot hrana kravam, saj je zelo malo trave, kot jo poznamo mi. Med temi drevesi najdemo tudi visoke kokosove palme, mangovce in papaje,« principe otoškega agrogozdarstva opisuje profesor in nadaljuje:

»Pod visokimi drevesi sadijo sadna drevesa, ki zahtevajo nekaj več sence in so zaradi hitro rastočih dreves dobro zaščitena pred močnim soncem, kar omogoča kvalitetnejši pridelek sadja. V tem sloju najdemo bananovce, kakavovce, kavovce, vanilijo, nižje sorte papaje, poprovec, limonovce … V spodnjem sloju pa sadijo rastline, ki zahtevajo več sence in vlage. Tukaj najdemo tudi rastline, ki so nam bolj poznane, kot so jajčevci, čiliji, kumare, fižol, sladki krompir, buče, špinača, pa tudi koruza. Ne manjkajo pa ananas, pasijonka, manioka, okra, kurkuma, taro, karambola …«

Profesor Gračner strne vtis ob obisku z besedami: »Vsekakor je otok vir znanja, ki ga je možno prenesti tudi v Evropo, kar bomo v času trajanja projekta AgroSylviMob tudi poskušali dokazati. Prepričali so me predvsem s tem, da ni vse v intenzivni pridelavi, ampak se vse začne pri samooskrbi. Prepričan sem, da lahko za začetek agrogozdarske tehnike z Mayotta prenesemo na svoje vrtove, seveda z rastlinami, ki so tipične za naše okolje.«

Mobilnosti kot vez med evropsko ravnjo in lokalnim posestvom

Projekt AgrosylviMob obsega šest izmenjav učiteljev in štiri izmenjave dijakov, – nekatere (kot opisana na Mayotte) so že potekale, druge pa projektno ekipo še čakajo – pri čemer je cilj, da se iz terenskih primerov izlušči konkretna metodologija poučevanja. Partnerji iz Francije, Španije in Avstrije bodo prispevali tudi znanje s področja socialnega vključevanja, saj projekt ne razvija le pridelovalnih praks, temveč tudi poti zaposlovanja za osebe s posebnimi potrebami.

Dolgoročna sprememba miselnosti

Kot s številnimi aktivnostmi, pestrim dogajanjem, izmenjavami in nenazadnje pravcatim poljem dokazuje Biotehniška šola Maribor, agrogozdarstvo nikakor ni nov trend, ampak preizkus, ali lahko v slovenskem prostoru vznikne praksa, ki istočasno naslavlja kakovost pridelave, podnebne spremembe in odnos do tal.

[[image_6_article_82250]]

Gračner tako še posebej podčrta nujnost sprememb: »Glede na podnebne spremembe, ki se nam kažejo v vsej svoji luči, je skrajni čas, da začnemo tudi v Sloveniji razmišljati, kako naprej.« Ob tem dodaja, da je pri tem AgrosylviMob njiva šele začetek; majhna površina, ki pa ima potencial, da v razmišljanju mladih in pridelavi hrane jutrišnjega dne povzroči velike premike.

[[image_7_article_82250]]

Naročnik objave: Biotehniška šola Maribor