Marsikaj mesto dela mesto. Spisek bi bil dolg. Naj bo to univerza, teater, število ljudi, zgodovina, fuzbal klub, javne inštitucije, sedeži firm, uradni kriteriji, navade ljudi, ali pa kar preprosto – štimunga. In potem so trenutki, ljudje in dogodki, ko je mesto res mesto, kakor si najbrž, ne pa nujno, mesto tudi predstavljammo. Torej »mesto mesto«. Tisto, veliko, evropsko, svetovno, kozmopolitsko. Ko si sredi svojega mesta in se bi moral, kakor pravijo v filmih, nekaj kakor uščipniti, da vidiš, če je vse to res.
Še iz lokalov padel aplavz
Pa je. Res je bilo, je in bo res. Ker tudi Operna noč 2021 je bila sinoči resnična. V času, dokler ne vidiš posnetkov iz zraka ali pa steguješ vratu za ograjo ali čakaš na začetek na sedežih, ko smo že mislili, da so »gužvo« preprosto ukinili. Potem ko je lani prvič odpadla, se je letos v svoji šesti izvedbi zgodila prvič na četrtek, prvič bolj popoldan in prvič na Glavnem trgu. Operna noč bo torej zavi(ja)la tja, kjer ima mesto pokazati, kaj in kako je prenovljeno. In kjer je mesto, no, mesto.
In ko tako zadonijo glasovi Janeza Sušnika, Valentine Čuden, Sabine Cvilak, Jakija Jurgeca… Ko se zgodijo tako tišje skladbe kakor one, ki se jih je mrmralo še na zasedenih vrtovih… Je Maribor mesto z velikim M. Tudi zato, ker je še iz lokalov padel aplavz.
- Svečana otvoritev: bolje pozno kot nikoli
Nekoliko smo novinarji vendarle debelo pogledali, ko smo v torek na kratki novinarski konferenci zaslišali, da gre za svečano otvoritev prenovljenega Glavnega trga (in, dodajmo, Koroške ceste). Zakaj debelo? Ker je trg že lep čas odprt. Več kot leto dni. Ker je bila letos, med drugim, že druga kopalna sezona na poleti izredno popularni fontani. Ampak uradno je pač uradno, slovesno pač slovesno in tako se je Glavni trg na ogled postavil (pa ne le Glavni trg, tudi Slomškov). Kdor je med nami spremljal prireditev tudi na velikem zaslonu, je bilo že zavoljo vremena domala kičasto. In kakšne kulise. In kako je kužno znamenje, sploh tisti kip s križem, nekaj kakor zaslovelo. Še posebej zdaj v pandemičnih časih.
Pa ne le kužno znamenje. Kamere so našle ljudi na balkonih in oknih, tiste redke prebivalce Glavnega trga. Mladenko, ki je na balkonu slovite stavbe, kjer je bilo vse od Velike kavarne, Casina Maribor do Salona uporabnih umetnosti, zdaj pa spet sameva in čaka na novi »ruker«. Gospoda, ki je kukal skozi okno s tisto kleno mariborsko firbčnostjo. In otroke, ogromno otrok, ki jim je bila bolj zgodnja ura pisana na kožo. Svečano je zagotovo bilo, bleščeče obleke in smokingi in vsa ta klasika… In v teh časih je vsekakor bolje pozno kot nikoli.
- Glavni trg – Mestni park
Morda ključna odločitev bo padla, ko bo prenovljena tudi promenada v mestnem parku. Kje bi imeli poslej Operno noč? V dnevni sobi mesta ali v prekrasnem parku? Kot je bilo povedano že pred dogodkom, ima vsako prizorišče svoje specifike. Kar prinaša tudi omejitve.
Park je v naravnem okolju in mora upoštevati vse, kar to prinaša. Tudi včasih kar zagnane, domala žolčne debate o tem, komu je park namenjen. Glavni trg pa v samem središču mesta, kjer življenje praviloma živahno teče svojo, večinoma vajeno pot, kjer vsaka malo večja sprememba naleti na neizogibno prilagajanje, a tudi glasno preizpraševanje.
Glavni trg je, še pred prenovo kakopak, že v preteklosti gostil tudi precej večje dogodke (koncerta MGMT in Klaxons v izvedbi SiMobila; koncert Radia Center) in takrat se je večinoma raje stisnilo publiko bližje k Rotovškemu trgu, torej severnemu delu trga, na sredi katerega je kužno znamenje. In četudi replika, seveda nepremičen in zgodovinsko neprestavljiv. Zato nudi Glavni trg tudi izzive: Operna noč se je odločila za takšno izvedbo, kjer pa lahko, če bi se nabralo še več ljudi, kmalu zmanjka prostora na relativno veliki površini. Morda ne bi bilo napak razmišljati tudi o doooolgi Koroški cesti, sploh v tistem delu, kjer prav veliko duš ali dejavnosti ne opazimo. Sploh pa ne proti večeru.
V tem oziru je park res bolj prikladen in tudi čaroben. Glavni trg ima po prenovi pač premalo izkušenj, da bi dobil konkreten odgovor, ali je najbolj primeren za take prireditve. Prezgodaj je še soditi. Je pa zato akustika na Glavnem trgu mnogo bolj “dosegljiva”. Prednost bolj zaprtega prizorišča.
- Glavni trg – Trg Leona Štuklja
Zanimivo, da pri Operni noči ni bil izbran Trg Leona Štuklja. Zakaj zanimivo? Ker je po naših informacijah prav (ali pa tudi) trenutno vodstvo občine navijalo (in usmerjalo), da bi bili večji dogodki na »tergi«. In tako je spet šel tja, resda za dva vikenda v avgustovski izvedbi, tudi Festival Lent, skušal se je tja nametiti tudi Restart Tour, toda Trg Leona Štuklja ima res svojevrstne specifike. Če sta zlasti martinovanje in silvestrovanje »zicerja«, je marsikaj drugega manj ziheraško. Od vremena do programa. Trg Leona Štuklja je namreč lahko hkrati majhen (na martinovo) ali pa glomazen.
Bolj presodno utegne biti, kakšne vsebine se bo kam premikalo. Bo Trg Leona Štuklja bolj za »masovke« in »rajo«, Glavni trg pa za bolj »svečane« in »butične«? Bodo na tergi še naprej, ko spet bodo, sprejemi športnikov? Vsekakor pa se je letos tako na koncertu Luke Šulića kot tudi Dubioze kolektiv (ne)pričakovano znova izkazal tudi Trg Leona Štuklja. Svoje, kar ni nezanemarljivo, naredi tudi kulisa. Naj bo še tako rigiden in betonski, ima drevesa. In več možnosti, tudi s sedeži, kje in kako spremljati dogodek tudi če ne sedite.
- Če bi le z avtobusom šlo bližje
Organizacija javnega prevoza je bila nekoliko kaotična. Že tako ali tako smo v Mariboru iz dneva mobilnosti naredili teden mobilnosti, da se lahko en teden preizprašujemo, kako to, da se enkrat napoveduje vedno več mostov, drugič pa imamo še manj izbire kot prej. Da, fajn se je peljati s kolesom čez Glavni (stari/rdeči/vstavi po potrebi) most, kar poizkusite, čeprav ni nujno, da boste le v družbi kolesarjev, avtobusov, taksijev.
Ampak ker je bil zavoljo logistike in tudi same izvedbe koncerta Glavni most zaprt tudi za linije mestnega prometa, je bil čez dan (od 12. do 23. ure) za nekatere, ki pač niso bili obveščeni, še manj obiskovalci koncerta, ampak so pač šli v/iz šole ali po opravkih, tudi malo kaos. Če bi v mestu res radi praktično izkoristili in promovirali javni promet, potem naj ponudijo čim več možnosti za čim bližji dostop, ne pa obvozov. Že res, da bi med koncertom avtobusi motili prireditev. Bi. Ampak vsaj tik pred prireditvijo pa bi bilo pripeljati se skoraj tik do odra nekaj, kar celo naš javni prevoz dela, no, seksi. Ali pa vsaj zelo prikladen.
Tako pa med »običajno rajo« pogosto prevlada občutek, da o javnem prometu na večjih prireditvah največkrat govorijo tisti, ki lahko parkirajo najbližje ali pa so do tja pripeljani. Iz tega vidika je park mnogo boljša oblika. Kajti za večino se zdi brezplačno parkirišče pri občini in vožnja z Maistrom resda nadomestilo, toda zakaj ravno takrat, ko bi javni promet res bil dobrodošel?
- Vreme vselej kičasto, kaj pa mali petek?
Kar pomnimo, še nikdar v petih prejšnjih izvedbah ne samo, da ni deževalo. Skoraj vedno je domala kičasto. Kakšno. Lepo. Vreme. Vedno znova in znova in znova. Že v parku se poletje odpre, kocice pogrnejo, nanje razgrnejo piknik košarice. Še vedno je bilo toplo, nikdar zares vroče. Zdaj se je vreme res izšlo, še v začetku tedna je bilo kislo, morda kmalu spet bo. Morda bi bila kulisa trga ob vseh lučeh še bolj veličastna, če bi se prireditev začela malenkost kasneje, toda letošnji september je proti večeru kar hitro hladen in bi bila izkušnja za marsikoga premrzla.
Obenem pa je bila Operna noč prvič tudi na četrtek. Izkušnja? Mali petki imajo sploh v tem delu (centra) mesta svojevrstni čar in pogosto tudi kar konkreten štart v (podaljšan) vikend. Tudi gostinci so ga ob taki vremenski napovedi, ki jim za vikend ne nujno garantira, vseeno pa optimistično napoveduje dober obisk, rade volje sprejeli. Najbrž tudi večina drugih. Za večjo, park izvedbo, če/ko te sploh bodo, pa je petek vendarle nepremagljiv. Kakor da sta si usojena. Zato bo res zanimivo videti, kje bo Operna noč dobila svoj »dom«. V vsakem primeru pa je eden največjih ponosov tega mesta. Zelo velik. Nekaj, na kar moramo biti ponosni.
