Naselja v Mariboru so polna »pločevine«, ki je lastniki hiš ne uspejo več spraviti na svoje parcele, stanovalci blokovskih naselij pa ne več na prepolna skupna parkirišča. Bankine ob cestah, zaplate trave pred hišami, travniki in pločniki tako postajajo nadomestna parkirišča, beležimo pa že celo spreminjanje dvosmernih cest v enosmerne, pri čemer se ponoči en pas spremeni v parkirišče.

Tovrstno parkiranje je problematično tako z estetskega, kot tudi z varnostnega in navsezadnje z zakonskega vidika, a (na srečo ali žalost?) redarji naselij zaradi nepravilnega parkiranja ne obiščejo tako pogosto ...

Kako se Mestna občina Maribor sooča s problematiko parkiranja izven mestnega središča?

Kot so nam potrdili na Mestni občini Maribor, se s to težavo soočajo predvsem starejša naselja, kjer ob gradnji ni bilo zagotovljeno zadostno število parkirnih mest, medtem ko imajo novi gradbeni projekti vselej vključene tudi garaže oziroma ustrezno predpostavljena parkirna mesta.

Samo področje parkiranja pa, kot nam nakažejo na Mestni občini Maribor, na občini obravnavajo skozi prizmo trajnostne mobilnosti.

V okviru Načrta izvajanja parkirnih politik (NIPP), ki se pripravlja, bo tako MOM iskala ravnovesje med zagotavljanjem zadostnega števila parkirnih mest in spodbujanjem uporabe javnega prevoza, kolesarjenja in hoje.

»MOM namerava v letošnjem letu izdelat Načrt izvajanja parkirnih politik (NIPP), ki ga namerava sofinancirati Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo,« pojasnjujejo na občini:

»S tem dokumentom se bo na nivoju celega mesta pripravil strateški dokument upravljanja in razvoja ter urejanja parkirišč (javnih in zasebnih). V izdelavo dokumenta bo vključena tudi javnost, kjer bo mogoče podati predloge za izboljšanje trenutnega stanja. Sicer pa je generalna usmeritev glede urejanja parkirnih mest podana v prostorskih aktih, ki so veljavni za posamezna območja mesta.«

Kot eno od rešitev za pomanjkanje parkirnih mest v naseljih izven mestnega jedra izpostavljajo vzpostavitev pripadajočega funkcionalnega zemljišča oziroma etažne lastnine. S tem postopkom bi se na sodišču določila primerna površina za parkiranje ob večstanovanjskih objektih, kjer to v preteklosti ni bilo zagotovljeno.

Nepravilno parkiranje vs. redarji

Nadzor nad parkiranjem v teh naseljih izvajajo sicer izvajajo redarji Medobčinskega redarstva, ki pa naselij, kjer so nepravilno parkirana vozila jasno vidna, ne obiščejo tako pogosto, kot bi bilo morda treba. Na žalost mesta in na srečo lastnikov jeklenih konjičkov. A težava nepravilno parkiranih vozil je prav zaradi pomanjkanja parkirnih mest na številnih lokacijah preprosto prevelika, da bi jo lahko učinkovito reševali s kaznimi.

Po vrhu se mariborski redarji pogosto srečujejo s pomanjkanjem kadra in obsežnim območjem, ki ga morajo pokriti, povedo na MOM ter pojasnijo, da to otežuje dosleden nadzor in hitro odzivanje na prijave nepravilno parkiranih vozil. Kot so poudarili na Mestni občini Maribor, se redarji osredotočajo na kršitve, ki ogrožajo varnost, a kljub temu ne morejo obravnavati vseh primerov.

Vseeno pa so, kot nam pojasnijo, redarji Medobčinskega redarstva na področju zagotavljanja varnega in neoviranega cestnega prometa v naseljih precej aktivni.

»Naloge redarji izvajajo v okviru rednega mesečnega, tedenskega ali dnevnega plana , na teren pa so napoteni tudi takrat, ko posamezniki (stanovalci, obiskovalci, oškodovanci, državni organi ali lokalna skupnost …) podajajo neposredne prijave, ker se čutijo oškodovane, ogrožene ali menijo, da so ogroženi njihovi najbližji zaradi napačno parkiranih vozil ali pa menijo, da so s kršitvami kršene kakšne njihove pravice,« pojasnjujejo.

»Seveda navedbe, da kakšne lokacije ne bi bile nadzorovane zaradi dogovorov ali namenske odločitve zaradi premalo parkirnih mest ne držijo, kar je tudi razvidno iz povratnih informacij kršiteljev, ki zahtevajo obrazložitve zakaj se na takšnih lokacijah redarji spravljajo na voznike, če pa je premalo parkirnih mest in s parkiranjem na pločnikih in cestah ne ogrožajo ničesar,« še dodajajo na občini ter povedo, da so se v preteklosti v Mestnem svetu celo pojavljale pobude o tem, da bi nadzor redarjev na lokacijah s pomanjkanjem parkirnih mest omejili oziroma dali kršiteljem čas, da si zagotovijo parkirna mesta.

Številka 1 težavnega parkiranja v Mariboru?

Ko obravnavamo problematiko parkiranja, nikakor ne moremo mimo Greenwicha. Nekoč cvetoč del Maribora z več kompleksi blokovskih naselij je sčasoma postal veliko premajhen za količino avtomobilov – parkirišča pred bloki so bila namreč zasnovana še v času, ko so bili avtomobili bolj redkost kot pravilo, prostorske danosti pa današnjemu številu avtomobilov ne ustrezajo. Prebivalci Greenwicha se tako zvečer domov pogosto vračajo z vprašanjem, kje bodo avtomobil pustili nocoj …

Ob tem se pozivi za ureditev greenwiške problematike vrstijo že nekaj let, nazadnje pa smo eno večjih lahko opazili med predlogi participativnega proračuna. Žal se v ožji izbor projektov, ki jih čaka uresničitev, ni uvrstil.

Mestna občina Maribor se, kot nam povedo, »greenwiške« problematike zaveda. Kako bi jo rešili? »V takšnih primerih predlagamo vzpostavitev pripadajočega funkcionalnega zemljišča oziroma etažne lastnine, pri katerem se v postopku na sodišču določi primerna površina, namenjena parkiranju vozil ob večstanovanjskih objektih,« odgovarjajo.

Kakšna je torej mariborska prihodnost parkiranja?

Na občini tako dodajo, da lahko k urejenemu parkiranju v Mariboru prispevajo tudi prebivalci sami. V okviru izdelave NIPP bodo lahko namreč podali svoje predloge in izpostavili probleme v svojih naseljih. Prav tako lahko prijavijo nepravilno parkirana vozila Medobčinskemu redarstvu ali Policiji.

Urejanje parkiranja v Mariboru je kompleksen proces, ki bo zahteval čas, trud in sodelovanje vseh deležnikov. Mestna občina Maribor se zaveda te problematike in s pripravo NIPP stopa na pot k bolj urejenemu in trajnostnemu parkiranju.

Toda v ospredju je trajnost in ne varen prostor za »pločevino«, kar je pomemben poudarek. Oziroma kot zaključijo na Mestni občini Maribor: »Mestna občina Maribor zaradi trajnostne prometne politike samoiniciativno ne bo povečevala števila parkirnih mest v mestu, saj želimo v bodoče spodbujati trajnostne potovalne navade, ki bodo dolgoročno zagotavljale boljše bivanjske pogoje in nenazadnje tudi manjše stroške gospodinjstev za namen mobilnosti.«