Nekoč zgodovinski center Maribora, kraj sobotne tržnice in pestrega dogajanja, danes dokaj mirna in zelena lokacija... vse to so Studenci. Z načrtovano prenovo parka oziroma trga pred cerkvijo v prihodnjem letu pa se kraju ponuja dobra priložnost, da znova postane 'vaški del mesta'  – si nadene oznako, s katero se studenčani brez težav poistovetijo .

Od tržnice pred 50-imi leti do prenove parka –  dokaz, da se Studenci zares prebujajo

Ta del Maribora je nekoč bil znan po sobotni tržnici, ki je bila po besedah Mateja Vodopivca, predstavnika mestne četrti Studenci, 'nek lokalni center zbiranja in druženja'. Sicer je stvar kasneje zamrla, spremenili sta se ureditev in poselitev tega dela mesta –  in ravno zato v mestni četrti aktualen projekt oživitve prostora pred cerkvijo svetega Jožefa pozdravljajo, saj bo ponovno (ali še bolj) povezal prebivalce, aktivna društva (ki jih ni malo) in versko skupnost. 'Verjamemo, da je prenova eden teh projektov, na katerem lahko medgeneracijsko gradimo', dodajajo.
Hkrati si želijo, da bi tržnico ponovno obudili: veliko ljudi ima namreč še vrtove in pridelke goji doma, kar bi se dalo smotrno izkoristiti, obenem pa ponovno oživeti delček lokalne kulture.
Vse to pa bi lahko pospešilo tudi razvoj gostinske in trgovske dejavnosti, ki je bila v tem delu mesta včasih zelo živa, danes nekoliko manj: 'Imeli smo lokale, trgovinico.. in upam si trditi, da se bo ponudba v prihodnjih letih povečala, ker bo nekdo videl in zagrabil priložnost – najprej en lokal, sčasoma več njih', ob tem meni Vodopivec.

Kako daleč pa je prenova parka? 

Na mestu današnjega parka še pred tremi leti pravzaprav ni bilo ničesar, kmalu pa ga čaka prenova: in kako daleč je ta projekt?
Pristojni odgovarjajo, da je zadeva že globoko v teku, grafični del je že predelan v tehnično obliko. Pogoji s strani Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine ter Agencije RS za vode so pridobljeni, potrebna so samo še mnenja nekaterih drugih institucij. 
Nevenka Kaučič, podpredsednica Turističnega društva Studenci na tem mestu dodaja: 'Veseli me, da bodo ob vsem tem imeli besedo strokovnjaki z Zavoda za naravno in kulturno dediščino, da se stvari ne bodo peljale v neko drugo smer, kar bi lahko naš park popačilo – nenazadnje gre za zaščiteno območje'. In še: 'Park je ravno dovolj velik za ta okoliš in se lahko s sorazmerno majhnimi finančnimi vložki urbano uredi, seveda skladno z zahtevami stroke'.
Do konca leta bo Služba za urejanje prostora izvedla javni natečaj, na katerem se bodo pridobile različne variante na temo parka, končno različico pa bo izbrala mestna četrt (oziroma njen predstavnik). 'Na tej osnovi se bo izdelal izvedbeni načrt, v letu 2026 se bo projekt realiziral', nam pojasni Boštjan Vauda, vodja projekta z Urada za komunalo, promet in prostor.

"Eno je obnova, drugo je trgu dati vsebino"

A ne gre se le za prenovo kot tako (namestitev igral, ureditev zelenice, razsvetljave in podobno), predvsem je v ospredju vprašanje praktične namembnosti, uporabnosti oziroma ustvarjanja vsebine. 'Ko se prenova enkrat zaključi, smo ljudje tisti, ki s parkom živimo naprej in je dobro, da se v njem tudi dobro počutimo', poudarjajo s Turističnega društva Studenci.
Park oziroma prostor pred cerkvijo s pridom 'uporabljajo' mnoga društva in ustanove (šola, vrtec, župnija, mestna četrt), tam potekajo vsakoletni (nekateri že tradicionalni) športni, kulturni in drugi dogodki.
Česar pa si prebivalci najbolj želijo je, da bi projektanti pri načrtovanju upoštevali njihove pobude – zlasti tiste, ki bi v kraj ponovno vpeljale tradicijo in stare običaje ter na ta način ljudi povezale: to pa se začne že s samo izbiro imena parka.
Pri odločanju o formalnem poimenovanju parka so namreč sodelovali tudi krajani, ki so podali svoje predloge. In izkazalo se je, da jih večina prostor povezuje s cerkvijo ob njem – pojavljala so se imena Park pri cerkvi, Jožefov park, Park pri Jožefu... Sicer pa je tudi Jožefova cerkev med ljudmi precej dobro poznana: 'Pri tem ne gre za neko versko strukturo, enostavno je to del tradicije', poudari predstavnik studenške mestne četrti.

Kako pa razmišljajo in česa si želijo učenci osnovne šole Janka Padežnika?

Posebej so v razmišljanje o parku vključeni tudi učenci Osnovne šole Janka Padežnika (od koder prihaja sama ideja o prenovi) – nenazadnje park uporabljajo tudi najmlajši (že kar se tiče športnih aktivnosti v okviru pouka) in edino smiselno se zdi, da se pri takih projektih sliši tudi njihov glas.
Osnovnošolci so s svojo kreativnostjo in otroško domišljijo namreč ustvarili plaketo, kako naj bi park izgledal (kakšne so njihove želje in predlogi). Vse te ideje so nazadnje prelili na list papirja v obliki raziskovalne naloge: med drugim so si zamislili učilnico na prostem (namenjeno spoznavanju okolja), dodali pa tudi informacijsko točko, ki bi s pomočjo QR kode turiste vodila do nekaj ključnih lokacij (osnovne šole, gozdne učne poti, dravske kolesarske poti, studenške brvi, Jožefove cerkve in nakupovalnega središča Qlandie). 
Magistrica Sonja Filipič, ravnateljica OŠ Janka Padežnika, pa ob tem razlaga kako na šoli negujejo in otrokom predajajo znanje nekdanjih običajev: 'Smo ena redkih šol, ki ohranja tradicijo peric – vsako leto maja organiziramo prireditev v ta namen. Poleg tega imamo že 53 let šolski čebelnjak. Zdi se mi pomembno, da z osveščanjem gojencem predajamo takšno znanje in jim približamo tradicionalne vrednote'.

Katere želje posameznikov v zvezi s prenovo bodo izpolnjene in kakšne ideje se še pojavljajo?

'Velik osrednji prostor za prireditve, znižano zelenje in ohranjena veduta (pogled na cerkev) – te pobude so že bile upoštevane', pojasnijo pristojni.
'Ena od idej, ki pa se še razvija, je denimo, da bi na območju (zdaj zaprtega) zaklonišča zasadili rožnik in v sodelovanju z Lesarsko šolo Maribor postavili hotel za žuželke, ki bi ga lahko s pridom uporabljali tako vrtčevski kot osnovnošolski otroci', dodajajo z mestne četrti.
Z občine pa opozarjajo, da vseh pobud, ki jih prejmejo ni mogoče realizirati 'saj gre za omejen, odprt in večfunkcionalen prostor, ki ga je potrebno smiselno umestiti v okolje, pri čemer pa se morajo upoštevati mnenja, soglasja in pogoji strokovnih služb'.

"Dobra volja, odprta vrata, pravi ljudje in prijazna pobuda so potrebni, da obudimo običaje"

'Mestna četrt Studenci ima bogato zgodovino in tradicijo. Studenci imajo dušo in tukaj se povezujejo zgodovina, sedanjost, ljudje in institucije", razmišlja gospa Filipič.
In kako to kar najbolje prikazati? Prenova parka je kot nalašč za to: 'Vsebinsko oživljanje se mora navezovati na tradicijo. Vedeti pa moramo, da se bomo z domačimi vsebinami sčasoma nasitili in bo potrebno vključiti še druga društva, skupine, področja, da pritegnemo prebivalce, ki jih do zdaj nismo. Gre za odprto zadevo, ki se bo samo nalagala', menijo s Turističnega društva.
Studenci sicer že zdaj dobro negujejo tradicijo, skrbijo za živahnost v kraju in povezovanje širše skupnosti: z Jožefovim sejmom, prireditvijo Perica, pestrim doganjem v decembru (razstavami, koncerti, postavljanjem velikega adventnega venca) – s prenovo pa se odpirajo še dodatne možnosti.
'Vesel sem, da delujem v takšni četrti, ki zares dobro sodeluje. Lani smo si denimo v času šolskih počitnic zaželeli koncerta in nam je župnija na široko odprla vrata svoje cerkve. Ko smo začeli oživljati ta park tukaj ni bilo elektrike, pa jo je občina zagotovila z lastno iznajdljivostjo (avtomobilskimi akumulatorji), pri čemer smo sodelovali vsi in prireditve so stekle. Res je malo potrebnega, da nekaj uspe (tudi obuditev običajev) – le dobra volja, odprta vrata, pravi ljudje in prijazna pobuda' tako zaključi gospod Vodopivec, predstavnik mestne četrti Studenci.