Čakalne dobe pri ortodontih so tako postale izjemno dolge, kar predstavlja velik izziv za številne paciente, predvsem otroke in mladostnike, ki nujno potrebujejo zobne aparate za pravilno rast in razvoj zobovja. Razloge za tako dolge čakalne dobe lahko najdemo v pomanjkanju ortodontov, povečanem povpraševanju po ortodontskih storitvah ter omejenih kapacitetah zdravstvenih ustanov. Medtem ko čakanje na ortodontsko obravnavo postaja vse daljše, so pacienti prisiljeni iskati zasebne storitve ali se soočiti z dolgoročnimi posledicami zamud pri zdravljenju.

Kakšni pogoji so potrebni za ortodontsko zdravljenje?

Pogoji za ortodontsko zdravljenje so zdravi zobje ter obzobna tkiva ter brezhibna ustna higiena. Po opravljenem specialističnem pregledu se specialist ortodont odloči o stopnji nujnosti za pričetek ortodontskega zdravljenja. Prvi pregledi se opravljajo glede na E-čakalno vrsto in stopnjo nujnosti na napotnici. Ob prvem pregledu pacient potrebuje ortopan rtg-posnetek, ki ga napotnico zanj izda osebni zdravnik.

Po opravljenem specialističnem pregledu se specialist ortodont odloči o optimalnem času za pričetek ortodontskega zdravljenja. Če se stopnja nujnosti razlikuje od stopnje nujnosti navedene na napotnici, velja stopnja nujnosti, ki se ugotovi ob specialističnemu pregledu. Pacienta oziroma starše ob pregledu obširno informirajo o nepravilnosti in predvidenem začetku zdravljenja.

V ZD Adolfa Drolca Maribor trenutno 2 delujoči ortodontki

Trenutno lahko na spletni strani ZD Adolfa Drolca Maribor najdemo zgolj dve delujoči ortodontki v Mariboru, ki sta zaposleni preko zdravstvenega doma. Prejšnje leto jih je namreč ena zapustila, ki je tako kot mnogi, odprla svojo privatno ordinacijo. Vsi njeni pacienti so bili premeščeni k drugi ortodontki, ki pa ima svojo ordinacijo v zunanji enoti na lokaciji Pesnica pri Mariboru, ki je za mnoge Mariborčane odročna, hkrati pa ima ta ortodontka že svoje paciente. Čakalne dobe se tako znova povečujejo.

Kot nam je odgovorila ortodontka, ki je z lanskim julijem prejela koncesijo za izvajanje programa na področju čeljustne in zobne ortopedije, so bili vsi pacienti v skladu s Pravilnikom o vodenju čakalnih seznamov preneseni v čakalno vrsto in bodo ustrezno vabljeni na pregled. Aktivnost s strani pacientov tako ni potrebna. Vendar pa lahko na primeru teh pacientov ugotovimo, da le-ti še niso bili pozvani na prvi pregled ali obveščeni o spremembah. Datum pregleda ene izmed pacientk, ki bi moral biti opravljen že v januarju 2024, še vedno ni določen. V Zdravstvenem domu se sklicujejo na to, da bo pacientka na termin obveščena pravočasno in da ob odhodu ortodontke nastajajo večje čakalne vrste.

Na prvi pregled pod stopnjo nujnosti redno se čaka skoraj 7 let

Stopnja nujnosti: REDNO 2455 dni

Stopnja nujnosti: HITRO 2045 dni

Stopnja nujnosti: ZELO HITRO 365 dni

Paciente, ki so prejeli napotnico ZELO HITRO triažirajo.

Število čakajočih na ortodontsko zdravljenje ima ena ortodontka 540, druga pa 502. Čakalna doba na zdravljenje je tako do 1800 dni pri obeh.

Pri tem je potrebno poudariti, da se morejo starši že ob vpisu strinjati s čakalno dobo, ki kot priznavajo sami, presega vse dopustne meje in na ta način lahko vpliva na možnosti ter potek ortodontskega zdravljenja. Za morebitne posledice, ki se lahko pojavijo ob prepoznem oziroma nepravilnem zdravljenju, tako ne odgovarjajo. Ob tem imajo na spletni strani zdravstvenega doma zapisano, da morejo starši biti pozorni na to, da otrok oziroma mladostnik na dan pregleda ne bo star 16 ali več, kar je glede na stopnjo čakalne dobe, skoraj nemogoče, če je povprečna čakalna doba 6 let in več. Razen, kadar gre za nujen primer in je otrok obravnavan v najkrajšem možnem času.

Vse več ortodontov se odloča za privatne ordinacije

Veliko ortodontov, ki so nekoč delovali pod okriljem ZD Adolfa Drolca Maribor se je tekom svojega službovanja odločilo za odprtje svoje zasebne ordinacije. Nekateri sicer ponujajo tudi delo s koncesijo, kar pomeni, da se lahko naročijo posamezniki z veljavno napotnico in zdravljenje poteka brezplačno, vendar je le-teh vedno manj. Cena storitev pri privatnikih se tako giblje odvisno od osebnih preferenc kot tudi težavnosti zdravljenja, ki jih ima posameznik. Vendar lahko rečemo, da je za aparat potrebno odšteti minimalno vsaj 3000 evrov, v primeru zdravljenja obeh čeljusti pa tudi do 5000 evrov. Večina jih sicer ponuja tudi plačevanje na obroke.

Na Hrvaškem tudi z slovensko napotnico brez čakalnih vrst

Številne zasebne ortodontske ambulante na Hrvaškem ponujajo čezmejno zdravljenje z napotnico brez čakalnih dob ter z urejenim povračilom stroškov zdravljenja v tujini od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Na prvi pregled se je potrebno zgolj naročiti, na vrsto se namreč pride najkasneje v tednu dni. Sam začetek zdravljenja pa je sicer odvisen od težav, ki jih ima pacient, pa vendarle ob doseganju pogojev, se zdravljenje lahko začne v roku 14 dni.

Postopek je takšen, da pacient sicer plača aparat, vendar po končanem zdravljenju ali med samim zdravljenjem odda vlogo za povračilo stroškov na ZZZS, ki v najkrajšem možnem času povrne zdravstvene storitve.

V Zdravstvenem domu rešitev vidijo v povečanju kapacitet

Kot smo iz pogovora z eno izmed zobotehničark izvedeli, se bi naj čakalna vrsta zmanjšala ob morebitni zaposlitvi novega ortodonta. Vendar pa je pomanjkanje po tem poklicu veliko, prav tako ni velikega zanimanja med študenti.

Na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru so sicer z študijskim letom 2021/22 pričeli s poučevanjem enovitega magistrskega študijskega programa Dentalne medicine, vendar bodo prvi doktorji oziroma doktorice dentalne medicine svoj študij končali šele v letu 2027.

Izredni študij dentalne medicine je sicer mogoč na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Vendar pa so stroški zanj v šestih letih šolanja skoraj 90 tisočakov, kar mnogim onemogoča študij, če se jim morda ne uspe v prvem ali drugem roku vpisati na željeno fakulteto, kjer ponujajo redni študij dentalne medicine.

Številne rešitve za zmanjšanje čakalnih vrst

Problem čakalnih vrst v slovenskem zdravstvu je tako pereča tema. Konkretno bi lahko na primeru ortodontov za skrajšanje čakalnih dob pri ortodontih uvedli več vlaganj v izobraževanje ortodontov ter spodbudili mlade, da se odločijo za to specializacijo oziroma študij. Obenem bi z večjim številom ortodontskih ambulant in zaposlenimi v javnem zdravstvu bil manjši pritisk na obstoječe kapacitete. Povezovanje zasebnih in javnih ortodontskih storitev bi omogočilo pacientom hitrejši dostop do zdravljenja, z subvencijami ali delnim financiranjem. Obenem bi z večjo ozaveščenostjo in preventivnimi pregledi pri zobozdravnikih pravočasno zaznalo potrebe po ortodontskem zdravljenju, kar bi zmanjšalo obseg potrebnih posegov.