Včeraj smo poročali o akciji pisanja glob na Kardeljevi. Na nas se je obrnila bralka, ki nam je poslala fotografijo oglobljenih vozil in dejala: »Takšno je bilo stanje danes na parkirišču pred blokom oz. pred DM-om. Redar je imel akcijo, le kaj jih moti, da so kaznovali ljudi? To več ni normalno. Nonstop pred in za blokom same kazni.« Prvi dan naj bi redarji parkiranim vozilom redarji pustili opozorila, naslednji dan so jih oglobili. Omenjena ploščad je sicer last Mestne občine Maribor in parkiranje ni dovoljeno.
Bi težave rešila zarisana požarna pot?
Predsednik Mestne četrti Nova vas Vinko Virtnik nam je dejal: »Res je, da je na tistem območju ogromno vozil. Sam menim, da bi bilo najbolje, da se zariše požarna pot tako kot predpisuje zakon, kar bi bilo več od tega, bi izrisali dovoljena parkirna mesta za trgovine in banke. Naključni kupci bi lahko tako parkirali omejen čas.« Zadevo bodo obravnavali na prihodnji seji MČ.
Na občini prejemajo številne prijave
Obrnili smo se tudi na Mestno občino Maribor, kjer so nam dejali, da prejemajo številne prijave občanov, predvsem stanovalcev, zaradi parkiranja na ploščadi ob Kardeljevi cesti. »Na ploščadi velja prepoved ustavitve in parkiranja, na kar jasno opozarja prometna signalizacija (št. 2236). Zaradi konstantnega neupoštevanja te signalizacije so redarji Medobčinskega redarstva Skupne občinske uprave Maribor na tej površini izvedli več prekrškovnih postopkov.«
Ob tem na občini pojasnijo, da gre za površino, ki je po vrsti rabe dvorišče oziroma funkcionalno zemljišče poslovno-stanovanjskih stavb. V zemljiškoknjižnem katastru je sicer zemljišče vodeno kot last Mestne občine Maribor, vendar je že od izgradnje stavb v tem kareju namenjeno njihovi redni rabi.
Zanimalo nas je ali imajo namen urediti požarno pot in zarisati parkirna mesta, kjer bi lahko naključni kupci parkiraki za omejen čas. Ravno ta predlog je podal tudi predsednik Mestne četrti Nova vas Vinko Virtnik. V odgovor smo prejeli, da ne bodo vzpostavljali niti intervencijskih dostopov niti parkirnih površin. Zakaj? Njihov odgovor objavljamo v celoti:
Za presojo pomembno zunaj knjićno stanje nepremičnine oz. njena uporaba
Površine okoli večstanovanjskih stavb (kot so dovozi, parkirišča, zelenice), ki v preteklosti niso bile določene kot funkcionalna zemljišča oziroma gradbene parcele – kot v tem kareju –, so v zemljiškem katastru običajno vodene kot dvorišča ali ceste, katerih formalna oziroma zemljiškoknjižna lastnica je občina (v konkretnem primeru MOM). Vendar je za presojo konkretnega primera pomembno zunaj knjižno stanje predmetne nepremičnine oziroma njena uporaba; ta pa je že od izgradnje stavb v tem kareju namenjena njihovi redni rabi.
Ne glede na to, da funkcionalno zemljišče oziroma gradbena parcela k navedenim stavbam še ni bila določena oziroma ugotovljena, so nekdanja družbena zemljišča po Zakonu o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini in drugih tranzicijskih predpisih olastninjena v korist etažnih oziroma drugih lastnikov, in to ex lege ne glede na zemljiškoknjižni vpis. To pomeni, da so z nakupom nepremičnin (stanovanj, poslovnih prostorov, garaž) pridobili pravico uporabe oziroma lastninsko pravico ne le na stavbišču, temveč tudi na zemljišču, ki je bilo po takratnih predpisih potrebno za redno rabo stavbe.
Tako tudi zemljišče, o katerem sprašujete, ni javna površina, temveč dvorišče (funkcionalno zemljišče). Zato so za njeno vzdrževanje in upravljanje odgovorni vsakokratni lastniki nepremičnine oziroma v njihovem imenu upravljalec poslovno-stanovanjske stave, ki ji dvorišče pripada.
