Na dnevnem redu 13. seje mestnega sveta Mestne občine Maribor, 21. 3. 2024, sta 33. in 34. točka potrdili obstoj amandmaja o odprtju Koroške ceste na območju Glavnega trga in to med 7. uro zjutraj in 5. uro popoldan. Mnenja mestnih svetnikov so bila močno razdvojena.

Mestna uprava odprtje Koroške ceste ne podpira

Amandma, ki govori o tem, da se naj na Koroško cesto in Glavni trg ter v načrtovani skupni prostor na Lentu vrnejo vozila med 7. in 17. uro med delovnikom, je pripravil mestni svetnik MOM Igor Jurišič. "Ko govorimo o Koroški cesti, ta ni izoliran del mesta Maribora. Promet, ki je prihajal na Koroško cesto se je razdelil na Maistrovo, Krekovo in na drugo stran reke Drave. In, ko pogledamo zjutraj, so te ulice zabasane. Hkrati se po teh ulicah vozijo mestni avtobusi in, ko govorimo o prometni varnosti, mislim, da je bol tvegano to kot skupen prometni prostor."

Jurišič trdi, da zaprtje Koroške ulice na območju Glavnega trga po izračunih Marproma občino stane 38.560 evrov letno samo za avtobuse. Hkrati pa poudarja, da obvozi voznike stanejo vsaj pol milijona evrov letno samo za gorivo, pri čemer se je tudi okoljski vpliv na teh obvozih poslabšal. Po izračunih Marproma se je tudi uporaba avtobusov v primerjavi z letom 2019 zmanjšala.

[[image_2_article_64492]]

Vodja sektorja za komunalo in promet Aleš Klinc je na to dejal, da mestna uprava tega amandmaja ne podpira. "Štetje, ki smo ga izvedli v tem letu in je baziralo predvsem na podatkih iz septembra in oktobra leta 2023 v primerjavi z leti 2022 in 2019, ko smo izvajali predštetja pred zaprtjem Koroške, kaže na to, da rasti prometa, ki bi drastično poslabšalo prometne razmere v samem centru mesta ni zaznati. Namreč nivo uslug, ki jih obstoječe prometnice v centru dajo, v bistvu zadovoljujejo vsem kriterijem za prometno obremenjenost... S tem scenarijem, da bi ponovno odpirali Koroško cesto in Glavni trg nazaj za motorizirani promet v bistvu povozili vse do sedaj narejene ukrepe," je objasnil.

Metem je Iniciativa podjetnikov na Koroški ulici pozvala MOM proti odprtju Koroške ceste za promet. Zapisali so: "Pozivamo in prosimo vas, da Koroška cesta ostane zaprta za promet. Morebitno odprtje bi za poslovanje poslovnih subjektov pomenilo velik udarec. Bojimo se, da se bo obisk v naših trgovinah in lokalih z morebitno sprostitvijo prometa bistveno zmanjšal, kar lahko pomeni zapiranje lokalov na Koroški cesti." Iniciativo je podpisalo 12 podjetij.

Tudi v Društvu Sonček Maribor so glede ponovnega odprtje dela Koroške ceste podali skrbi in zapisali: "Člani društva se vedno več vključujejo v okolje samega mesta Maribor. Posebej smo ponosni na prostore v centru, ki nam omogočajo vključevanje, normalizacijo in socializacijo. Pri tem nam je izrednega pomena, da je okolje dostopno in varno." Njihovi člani podpirajo stanje kot je sedaj - zaprto za javni promet razen za dostop javnega potniškega prometa in dostopa za invalide.

Mnenje svetnikov močno razdvojeno

Mnenje mestnih svetnikov je bilo močno razdvojeno. Večina mestnih svetnikov je proti odprtju Koroške ceste na območju Glavnega trga in Lenta. Amandma Jurišiča so podprli svetnica Ljubica Jančič, predsednik MO SDS Maribor mag. Dejan Kaloh in članica Gibanja Svoboda mag. Karin Jurše.

Kaloh je glede strinjanje z amandmajem dejal: "Razmere so v Mariboru glede prometa dejansko postale skoraj nevzdržne, ker sta Lent in Koroška cesta na nek način bile prej prometni žili. Kar se tiče odprtja Koroške ceste in Lenta v času delovnika med sedmo in sedemnajsto uro, se pravi, ko so prometne špice, je ta amandma na mestu... Bi pa mogoče bilo zanimivo narediti referendum, ki bi ga razpisali na ravni občine. In me res zanima, kaj bi tam glas ljudstva pokazal." Dodal je tudi: "Če bi se promet sprostil ob delovnikih, definitivno njihov posel ne bi trpel. K večjemu obratno, jaz mislim, da bi še celo bol cvetel."

[[image_3_article_64492]]

Nasprotno je trdil Josip Rotar, prometni inženir in vodja svetniške skupine liste kolesarjev in pešcev: "S tem, ko se bi Koroška cesta in pa Lent odprla za promet, bomo varovano območje skupnega prometnega prostora izpostavili velikemu varnostnemu tveganju, zato ker so se ljudje v tem času spremembe že navadili." Izpostavi, da bi z odprtjem tega dela Koroške ceste in Lenta na območje skupnega prometnega prostora spustili od 5.000 do 10.000 vozil na dan, kar bi zaradi volumna pomenilo veliko varnostno tveganje. Doda: "Za tem naj nekdo stoji, če se bo karkoli zgodilo."

Večina mestnih svetnikov se strinja, da Koroška cesta in Lent ostanejo nespremenjena. Hkrati pa zagovarjajo izboljšavo avtobusne povezljivosti, ki bi omogočila javni prevoz tudi za tiste, ki ne morejo uporabljati pešačenja ali kolesarjenja.