Mariborski stolpi, ki danes služijo raznim namenom, predstavljajo skorajda svoje poglavje mariborske zgodovine, prav vsak od njih pa ima za seboj zanimivo zgodbo.
Stolp, zgrajen leta 1465, sprva ni nosil imena, po katerem ga poznamo danes ... Stal je na jugovzhodnem vogalu mestnega obzidja in služil kot obrambni element.
V tistem času se je namreč na območju Židovskega stolpa nahajala judovska četrt, ki so jo okoli leta 1300 ustanovili priseljeni Judi. V njej je bila tudi sinagoga, središče verskega, kulturnega in družbenega življenja judovske skupnosti.
Čeprav so bili Judje pomemben del mariborskega mozaika, so se soočali z diskriminacijo in omejitvami. V srednjem veku so jih tako zaradi pritožb številnih meščanov mestne oblasti izgnale iz mesta, s seboj so lahko odnesli le tisto, kar so lahko nosili. Njihovo premoženje, vključno s sinagogo in stolpom, je prešlo v last mesta.
Židovski stolp sta nato 1501 kupila mariborska meščana Barbara in Bernardin Drukher, nakar je stolp nekaj časa služil tudi stanovanjskemu namenu.
Izpostaviti velja zanimivo dejstvo, da je svoj čas stolp služil tudi kot skladišče sadja.
Pa stolp danes? Vse od leta 1979 v Židovskem stolpu deluje Fotogalerija Stolp, ki je hkrati prva slovenska galerija, posvečena sodobni fotografiji, sam Židovski trg s sinagogo in prepoznavnim drevesom v središču pa tu in tam predstavlja prizorišče zanimivih dogodkov.
Judje v Mariboru
Stolp torej, kot povsem jasno izhaja iz njegove bogate zgodovine, svoje ime nosi prav po Židih oziroma Judih, ki so nekdaj živeli v tamkajšnji judovski četrti. Čeravno so bili iz Maribora sicer v srednjem veku izgnani, pa so se kasneje vanj znova zatekli – vse do obdobja II. svetovne vojne. Približno 100 Judov, ki je v Mariboru v tem času živelo, se je takrat odselilo, umrlo ali pa je bilo odpeljano v taborišča.
V spomin na mariborske Jude s tragično zgodovino je bilo tako v letu 2012 v Mariboru postavljenih 12 tlakovcev spomina oziroma spotikavcev, ki nosijo imena mariborskih judovskih družin Kohnstein in Singer.
