Vetrinjski dvor je ena najpomembnejših in tudi najznamenitejših meščanskih hiš v Mariboru. Začetki izgradnje segajo v prvo polovico 13. stoletja, v 16. in 17. stoletju pa je bila stavba večkrat dograjena ter dobila sedanjo podobo, ki oklepa notranje dvorišče (atrij). Po dvorcu je bila leta 1919 poimenovana tudi sedanja Vetrinjska ulica.
Dvor zaradi spremembe lastništva večkrat preimenovan
Stavba, ki je postala prizorišče zlasti številnih kulturnih dogodkov, ima zanimivo zgodovino glede poimenovanja. Njeno ime se je skozi čas pogosto spreminjalo, saj so dvor zaradi spreminjanja lastništva večkrat preimenovali (Breunerjev dvorec, Berdajsova hiša, Naskov dvorec). Današnje ime ohranja spomin na prve cerkvene posestnike, ki so izvirali iz kraja Vetrinj v bližini avstrijskega Celovca. Dvor je bil namreč upravni sedež vetrinjskega samostana.
Med letoma 1785 in 1806 je tukaj delovalo prvo mariborsko gledališče. V 19. stoletju je zgradba prešla v meščanske roke, menjavali so se različni lastniki, povečini bogati obrtniki, ki so prostore prilagajali svojim potrebam. Zadnji lastnik do razlastitve po drugi svetovni vojni je bil usnjar Alojz Nasko.
Sodobna prenova kompleksa sooblikovala novo namembnost
Po širitvi posesti in gospodarski moči lastnikov se ja zgradba v 16. in 17. stoletju dograjevala in dobila sklenjeno podobo okrog notranjega dvorišča. Na zahodu ob Vetrinjski ulici, so bili nadzidani upravno-reprezentančni prostori z dvorno kapelo, ob severni in vzhodni strani pa so bili dograjeni gospodarski objekti. Leta 1709 je Vetrinjski dvor prešel v plemiško last. V tem času so zahodno krilo opremili z baročno fasado, glavni vhod pa z grbom plemiških družin Brauner–Rabatta in pozidali vzhodni trakt z nadstropno dvorano.
Med letoma 2007 in 2010 je bil kompleks temeljito obnovljen, prenova, ki je bila izpeljana s pomočjo evropskih sredstev, pa je omogočila novo namembnost. Od leta 2010 do leta 2013 je kompleks služil kot sedež zavoda Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture, v drugi polovici leta 2013 pa je prešel v upravljanje javnega zavoda Narodni dom Maribor.
Vetrinjski dvor je tako postal stičišče predvsem neinstitucionalnih kulturnih organizacij ter ustvarjalcev – nevladnih organizacij, zavodov, društev, samostojnih kulturnih ustvarjalcev, domačih in tujih rezidenčnih umetnikov ….
