Titov most je ob izgradnji postal eden največjih tehnoloških dosežkov v Jugoslaviji, izjemen pa je bil celo v svetu. Po velikosti in razponu je namreč spadal med največje tovrstne mostove nekdanje skupne države, v svetu pa je bil po mednarodnih merilih na 15. do 20. mestu.
Eden največjih inženirskih podvigov v Jugoslaviji
Most je skupaj s sodelavci načrtoval Boris Pipan, takratni direktor mariborskega podjetja Tehnogradnje, ki je most tudi zgradilo. Glavna konstrukcijska novost, zaradi katere je bil most takrat izjemen celo v svetu, je sistem proste konzolne gradnje s prednapenjanjem, zaradi česar je bil uvrščen tudi v register kulturne dediščine Slovenije.
Po velikosti in razponu je spadal med največje tovrstne mostove v takratni Jugoslaviji. V most so vgradili 9.152 kubičnih metrov betona, 225 ton žice in 464 ton betonskega železa. Graditi so ga začeli jeseni 1961, glavna dela so bila končana konec leta 1963, sklepna dela pa sredi leta 1964. Maribor je z mostom, magistralo in dovoznimi cestami na levem ter desnem dravskem bregu dobil novo podobo z novo prometno ureditvijo.
Ali lahko pričakujemo preimenovanje mostu
Gradnja mostu je bila bogato fotodokumentirana, saj naj bi obstajalo več kot 400 fotografij, prav tako je vzbudila veliko pozornost v tisku.
Devet let po zaključku sklepnih del, leta 1972, je bil most poimenovan po nekdanjem jugoslovanskem predsedniku Josipu Brozu Titu. Ideje o preimenovanju mostu, ki s svojim imenom nosi spomin na nekdanjo politično ureditev, med občani redno vznikajo, a načrtov, da bi se to v bližnji prihodnosti zares zgodilo, zaenkrat ni.
