Pekrska gorca, osamel mariborski grič, je priljubljena sprehajalna točka številnih Mariborčanov. Od leta 1664 je na njej stal križ, ki ga je okoli leta 1830 nadomestila cerkvica Žalostne matere Božje, ki so jo prebivalci postavili na čast Materi božji, ki je po pripovedki rešila Maribor pred usodno poplavo. Od vznožja na vzhodni strani do vrha vodi križev pot s štirimi obnovljenimi kapelicami.
Za nastanek gorce po legendi kriv sam hudič
O nastanku gorce obstaja pripovedka, ki pojasnjuje njeno neobičajno osamelo lego.
Nekoč so se Mariborčani zamerili Bogu, zato je dovolil hudiču, da od Pohorja odlomi velik kos granita in ga ponese nad Maribor, vrže v reko Dravo in tako povzroči uničujoče poplave. A časa je imel le do polnoči. Na poti je srečal belo ženo, ki ga je tako očarala, da je izgubil občutek za čas. Ko je ura odbila polnoč, je hudič od jeze ogromen kos skale vrgel tako daleč, kot ga je le lahko. Zdaj ta samotna skala leži sredi polj. Na Pohorju pa je v globeli, od koder je hudič odlomil skalo, nastalo Črno jezero.
Pekrska gorca kot simbol Slovenstva
V času narodnostnega prebujanja Slovencev in Nemcev v 19. stoletju je Kalvarija postala sinonim nemštva in tako se je je prijelo ime Nemška Kalvarija, medtem ko je Pekrska gorca zaslovela kot Slovenska kalvarija.
Današnje ime je grič, kakor to že zelo povedno namiguje, dobil po bližnjem naselju Pekre, ki se začenja ob njegovem vznožju. Ime gorca izvira iz štajerskega izraza za vinograd na griču. Še danes je jugovzhodna stran Pekrske gorce porasla s trto, iz katere izdelujejo vino Pekrčan.
Nekoč tukaj druga največja smučarska skakalnica
Na njej so leta 1953 po načrtih inženirja Stanka Bloudka zgradili 60 m visoko smučarsko skakalnico, ki je bila takrat pri nas po velikosti takoj za Planiško, tukaj pa so potekala tudi mednarodna tekmovanja.
V 80. letih 20. stoletja so skakalnico zaradi dotrajanosti odstranili, kljub temu pa nekaj sledi nekdanjega športnega objekta še ostaja.
