Mariborčanke in Mariborčani, ki si v središču mesta zaželijo malce hitrejšega utripa srca, se mimo Škofijske gimnazije podajo do »Šteng«, po katerih se podajo na enega od mariborskih mestnih gričev.

Na Kalvarijo se da povzpeti tudi s smeri mestnega parka, pri čemer bomo ob sprehodu uživali v zavetju dreves ter občudovali že več stoletij stare kapelice postaj križevega pota.

Kako pa je Kalvarija sploh dobila svoje ime, ki si ga deli s številnimi kraji, griči in drugimi lokacijami v Sloveniji?

Ime izhaja iz krščanskega izročila

V prvotnem pomenu besede se Kalvarija z veliko začetnico nanaša na ime hriba, na katerem je bil križan Jezus Kristus. Za hrib, ki leži v bližini Jeruzalema, so se tako ob Kalvariji pojavljala še imena Golgota in Lobanja – v grščini namreč beseda »golgota« predstavlja »kraj lobanje«.

Skladno s krščanskim izročilom je tako Kalvarija pogosto slovensko geografsko ime, ki so ga prebivalci v preteklosti najpogosteje dodelili manjšim gričem, na katerih so bile postavljene postaje križevega pota. V Sloveniji tako najdemo celo več kot deset lokacij z imenom Kalvarija.

Pomemben kulturni in zgodovinski spomenik

Ena izmed njih je tudi naša, mariborska Kalvarija. Tako ni skrivnost, da je, nanašajoč se na prej zapisano, po postajah križevega pota ime dobila tudi mariborska Kalvarija. Gre za še en mestni grič, ki se vzpenja nad Mariborom ter dosega nadmorsko višino 375 metrov. Na vrhu stoji cerkev svete Barbare, do katere se lahko vzpnemo po vijugasti poti, ki jo označujejo postaje križevega pota s kapelicami.

Te na Kalvariji stojijo kot zahvala za prenehanje izbruha kuge, postavljene pa so bile med letoma 1680 in 1681. Naj dodamo, da je zadnja kapela celo delo baročnega kiparja Jožefa Strauba, člana ene vodilnih umetniških družin tega dela Evrope.

Prav zaradi Straubovih nemških korenin se je v 19. stoletju Kalvarijo imenovalo kot »Nemško Kalvarijo«, medtem ko je bila Pekrska gorca »Slovenska Kalvarija«.

Beseda kalvarija z malo začetnico se v slovenskem jeziku nanaša na hudo trpljenje.

Danes na Kalvarijo vodi 455 kamnitih stopnic, ki za Mariborčanke in Mariborčane predstavljajo priljubljeno točko za športno udejstvovanje, prizorišče vsakoletnega nočnega teka na Kalvarijo, pa tudi tematika za burne debate zaradi pogosto nepokošene in neurejene trave ob njih.