Drava, naša najdaljša in najbolj vodnata reka, ki je s svojo mogočnostjo ter možnostjo plovbe že pred stoletji omogočila naselitev in nastanek Maribora, nosi svoje ime že dolgo …
Kot nakazujejo zgodovinski viri ter etimološke analize, je njeno ime predslovanskega izvora in bi se naj razvilo iz indoevropske besede »dreu«, kar pa pomeni hiteti oziroma teči, kar priča o njeni močni in dinamični naravi, ki je skozi stoletja oblikovala pokrajino in življenje ljudi ob njenih bregovih.
V antičnih virih se reka imenuje Dravus, v kasnejših virih pa Drauva ali Trauum. Starejše nemške oblike imena (Tra, Trau) in sedanje nemško ime (Drau) so nastale iz njenega slovenskega imena.
Kaj se o Dravi še spomnite iz šolskih klopi?
In ko se kot Maribor tolikokrat poimenujemo kot mesto ob Dravi … Koliko o njej sploh vemo?
Drava izvira na severni strani gore Cima Nove Dobbiaco v Italiji in teče skozi tri države: Avstrijo, Slovenijo in Hrvaško, preden se izlije v Donavo. Na svoji poti premaga 725 kilometrov in ustvarja edinstven ekosistem, ki je dom številnim rastlinskim in živalskim vrstam.
V Sloveniji Drava preteče 133 kilometrov in je pomemben dejavnik gospodarskega in družbenega življenja. Ob njenih bregovih se nahajajo mesta, kot so Dravograd, Maribor, Ptuj in Ormož, ki so tesno povezana z reko in njeno zgodovino.
Njene številne zgodbe in potenciali
Drava je bila nekoč pomembna prometna pot, po kateri so splavarji prevažali les in druge dobrine, nekaj drobcev o tem, kako je bilo mariborsko nabrežje na današnjem Lentu znano kot Dravske Benetke, pa si lahko preberete tudi v našem preteklem prispevku Od kod ime … Lent.
Danes je Drava plovna za manjše ladje v spodnjem toku, vendar je tovorni promet skromen, zaradi nedavnih infrastrukturnih projektov pa je močno omejena tudi turistična raba našega, »mariborskega« dela Drave.
Poleg gospodarskega pomena ima Drava tudi veliko kulturno in simbolno vrednost. Navdihnila je številne umetnike, pisatelje in pesnike, ki so jo opevali v svojih delih. Drava je tako reka življenja, ki povezuje ljudi in naravo ter ustvarja edinstveno identiteto območja, ki ga prečka.
Naj spomnimo še, da je na Dravi zgrajenih kar 21 hidroelektrarn, pri čemer je najstarejša Fala, ki je začela obratovati v letu 1918. Dodati velja tudi, da je bila Drava svojčas celo zlatonosna, saj so njeni pritoki zlato prinašali iz Visokih Tur, tradicijo »iskanja dravskega zlata« pa ponekod ohranjajo še danes.
