Mariborski rektorat stoji v palači, kjer je nekoč delovala tretja največja hranilnica v državi, piše Slo24.si. Danes tam ne hranijo več denarja, temveč znanje. A vprašanje ostaja: je univerza, ki letos praznuje zlato obletnico, res tako imenitna kot stavba, ki jo gosti?

Stroka danes stavbo uvršča med najlepše historične zgradbe v Mariboru

Stavba Rektorata Univerze v Mariboru na Slomškovem trgu 15 je bila zgrajena med letoma 1884 in 1886 v novorenesančnem slogu. Prvotno je gostila Splošno hranilnico, takrat tretjo največjo v državi, v južnem krilu, kjer so danes dvorane in RCUM. Severno krilo, kjer sta danes rektorat in strokovne službe, pa je služilo kot Dekliška šola. Namesto denarja v njej sedaj hranijo znanje, Univerza v Mariboru pa letos praznuje svojo zlato obletnico.

Stroka danes stavbo uvršča med najlepše historične zgradbe v Mariboru. Zaradi svoje arhitekturne vrednosti je pod zaščito Zavoda za spomeniško varstvo. Po koncu druge svetovne vojne je bila stavba v celoti namenjena izobraževalnim namenom, v njej so delovale osnovna, tekstilna in frizerska šola. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja jo je Mestna občina Maribor prenesla na Univerzo v Mariboru.

Trajen arhitekturni spomenik evropskih razsežnosti

Med letoma 1996 in 2000 je potekala obsežna obnova stavbe. Sam začetek prenove je leta 1996 blagoslovil takratni Papež Janez Pavel II., ki je bil na obisku v Mariboru. Spominska plošča, ki jo je papež blagoslovil, stoji ob glavnem vhodu v stavbo in je spomin na ta zgodovinski dogodek.

Prenovo je vodil priznani arhitekt Boris Podrecca. Dela so zajela tudi izvedbo protipotresne zaščite, zamenjavo lesenih stropnih konstrukcij in celotnega stavbnega pohištva. Podrecca si je na novo zamislil tudi osrednji dvoriščni prostor, ki ga je poglobil in vanj umestil Veliko Dvorano (Aulo Magno), v katero je preko poševne strehe omogočil vstop dnevne svetlobe.

Ob koncu prenove leta 2000 je takratni rektor, Ludvik Toplak, poudaril, da Maribor s prenovljeno zgradbo pridobiva "trajen arhitekturni spomenik evropskih razsežnosti". Dodal je tudi, da prenovljena univerzitetna stavba dokazuje močno vpetost Slovencev v ustvarjanje in izgradnjo sodobne Evrope.