Župan Maribora Aleksander Saša Arsenovič je ob obisku namestnika varuha človekovih pravic Ivana Šeliha izpostavil dolgoletno sodelovanje in aktualne izzive mesta, predvsem na področju stanovanj, socialnega varstva in integracije priseljencev.
Po vrsti in številu izzivov smo primerljivi z drugimi občinami
''Veseli me današnji obisk namestnika varuha človekovih pravic, prav tako pa sem zelo zadovoljen z večletnim dobrim sodelovanjem. Po pogovoru me je pomirilo spoznanje, da je bil Maribor že leta 1995 in še kasneje zaradi takratnih izgub delovnih mest v industrijskem sektorju, bistveno nadpovprečen glede izzivov na tem področju. Danes je mesto Maribor, tako kot druga mesta, soočeno s številnimi izzivi. Vedno si lahko želimo izboljšav, a pri tem ni bistvene razlike v primerjavi z drugimi deli Slovenije – ali pa smo morda celo lahko zadovoljni, da smo v nekaterih pogledih boljši,'' je dejal župan Mestne občine Maribor Aleksander Saša Arsenovič. Pridobili bodo tudi podatke iz približno 20 današnjih razgovorov, ki bodo potekali s sodelavci, da ugotovijo, katere točke ljudje najpogosteje izpostavljajo in kje bi lahko izboljšali delovanje – bodisi na lokalni ravni bodisi v povezavi z državnimi organi.
[[image_1_article_80954]]
Potrebno izboljšanje na področju integracije priseljencev
Kot razlaga župan MOM, so v pogovoru z namestnikom varuha človekovih pravic Ivanom Šelihom že naslavljali aktualno problematiko: ''V pogovoru smo še vedno naslavljali izzive glede dostopa in pravice do stanovanja, ki bi jih lahko rešili z umestitvijo dvigal v večstanovanjske objekte, ki jih nimajo. Zaradi tega so nekatera stanovanja postala nedostopna in niso privlačna za mlade družine, ki jih nagovarjamo in s tem želimo povečati rodnost. V letnem poročilu za leto 2023 smo že dali usmeritev državi, da poskrbi za zakonsko podlago in finančni del v tem segmentu. Naslavljali smo tudi probleme, povezane z velikimi migracijami in potrebami po delovni sili na evropskem trgu dela. Moramo reševati tako sedanje kot prihodnje izzive ter izboljšati integracijo priseljencev, predvsem pri učenju slovenskega jezika in lažjem vključevanju v družbo po pridobitvi izobrazbe. Ob primerjavi z drugimi državami, kot so Nemčija, Avstrija in sosednje države, ki se že soočajo z večjimi izzivi, smo ugotovili, da je pomembno čim prej prenesti njihove dobre prakse in jih skupaj z ustreznim financiranjem začeti izvajati, da v prihodnosti ne bi prihajalo do nepotrebnih težav.'' Pri reševanju težav Arsenovič računa na pomoč varuha človekovih pravic, saj si prizadeva, da bi vsi živeli čim bolj vključujoče in da nihče ne bi bil postavljen ob rob. Zahvaljuje se za podporo in verjame, da bodo še storili nekaj dobrega za vse prebivalce Slovenije.
[[image_2_article_80954]]
Socialna problematika ni več tako izrazita
Varuh človekovih pravic posameznikom omogoča, da poiščejo pomoč pri svojih težavah. Ti posamezniki imajo možnost, da pridejo neposredno do njega in predstavijo svoje težave. Na podlagi pogovora in dokumentacije nato presodi, ali je zadeva v njegovi pristojnosti. Če ni, posameznike napoti k drugim ustreznim možnostim, ki so jim na voljo. ''Danes je bilo najavljenih 19 oseb, šest pogovorov je že potekalo, glavnina pa jih še čaka. Večina težav, s katerimi se soočajo, se nanaša na različne vidike delovanja državne uprave. Neposrednih pritožb na delovanje občine za zdaj še nismo prejeli, glavnino pogovorov pa bomo izvedli kasneje, da bomo lahko po potrebi poročali županu ali se nanj obrnili glede nadaljnjih ukrepov. Problematična področja vključujejo delovanje pravosodja, različne upravne postopke, socialno varstvo in tudi medsosedske spore,'' je razložil namestnik varuha človekovih pravic Ivan Šelih. Kot je poudaril župan, bistvenih razlik v primerjavi z drugimi občinami niso zaznali. Za razliko od obiskov v 90-ih letih, ko je bila v ospredju socialna problematika, današnji podatki kažejo, da te težave niso več tako izrazite.
[[image_3_article_80954]]
