Kot smo že pisali v članku Prenova Lenta mimo stroke: beton in ignoranca Občine ogrožata labode, prostovoljci in društva opozarjajo, da Labodi na mariborskem Lentu živijo v neprimernih razmerah, saj ob prenovi območja načrtovani habitat z zelenjem in dostopom do vode ni bil uresničen, kar je v nasprotju z varstvom te zaščitene vrste. Mestna občina opozorila ignorira, odgovornost prelaga na občane, rešitve – kot je plavajoči otok – pa ostajajo neuresničene zaradi pomanjkanja politične volje. A na Mestni občini Maribor poudarjajo, da zaupajo in sledijo mnenju strokovnjakov, ki so potrdili, da so aktivnosti Mestne občine Maribor glede labodov primerne.

Strokovno mnenje je bilo upoštevano

MOM je za prenovo Lenta pridobila strokovno mnenje za gradbena dela na Lentu. ''Najprej naj pojasnimo, da je Mestna občina Maribor za projekt »Ureditev brežin na Lentu« pridobila Strokovno mnenje v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja, ki ga je izdal Zavod Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN). Zavod je presojal sprejemljivost posega na varovana območja tako v času gradnje kot po njenem zaključku, saj območje brežin sodi v območje Natura 2000,'' zatrjujejo na MOM. Zavod za varstvo narave je kot pristojni organ podal jasne naravovarstvene pogoje in smernice, ki bi jih bilo treba upoštevati pri izvedbi projekta. ''Ti pogoji so bili zavezujoči za investitorja – MOM – in tako smo jih tudi v celoti upoštevali,'' še dodaja MOM.

Vodni skuterji na Dravi dovoljeni na določenih območjih

S strani prostovoljke smo prejeli informacijo, da so za labode moteči in ogrožajoči tudi vodni skuterji, za katere MOM nima posebne uredbe, njihova uredba pa je, kot pravi MOM, urejena z veljavnim Odlokom o ureditvi plovbe po reki Dravi, ki določa pogoje plovbe na motorni pogon. ''Občina sodeluje z Medobčinsko inšpekcijo, Agencijo za vode in policijo, vendar je nadzor nad vožnjo vodnih skuterjev v izključni pristojnosti policije. Medobčinska inšpekcija izvaja nadzor nad sidranjem, privezom in polaganjem plovil. Pogostost nadzora določa pristojna služba. Vožnja z motornimi plovili, vključno z vodnimi skuterji, je dovoljena samo na določenih območjih Mariborskega jezera (cona A in B), izven teh območij pa prepovedana. Območja so označena s plovnimi znaki, nadzor izvaja Policija in Medobčinska inšpekcija v okviru svojih pristojnosti,'' sporoča Občina. Opozorila s strani društev glede vodnih skuterjev so prepustili policiji: ''Občina je prejela več pobud in opozoril, tudi s strani društev za zaščito narave. Pristojne službe so bile o tem obveščene, pobude pa smo odstopili Policiji, ki je pristojna za ukrepanje.''

Zaščita gnezd in sožitje ljudi ter živali na prvem mestu

Z Občine sporočajo, da jih veseli, da so labodi čez leta postali simbol Lenta, hkrati pa se zavedajo, da ''mora biti pri sobivanju dobrobit živali in ljudi na prvem mestu''. Pri ukrepih za ravnanje z živalmi se opirajo na mnenje strokovnjakov, saj so nedavno zaprosili za mnenje Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. ''Najprej poudarjamo, da se iskreno zahvaljujemo vsem prostovoljcem in občanom, ki pozorno spremljajo dogajanje ob reki in nas obveščajo o lokacijah gnezd. Tako lahko tudi mi hitro zaščitimo gnezda z ograjicami. Ograje nameščamo redno, prav tako smo namestili opozorilne table, ki mimoidoče opozarjajo na prisotnost labodov. Z namenom izboljšanja pogojev v času gnezdenja smo določen del brežine ob reki izvzeli iz rednega košenja, da živalim omogočimo več miru in naravno zavetje,'' povedo na MOM.

Hranjenje labodov onemogoča, da bi se razporedili po habitatu

Ljudje zaradi sočutja do živali hranijo labode, a s tem ustvarjajo pogoje, ki jih zadržujejo v urbanem okolju, zato je MOM pozvala občane, naj ptic ne hranijo: ''Nedavno smo prejeli mnenje Zavoda RS za varstvo narave, kjer so potrdili, da občani iz občutka dolžnosti ptice hranijo, kar zanje ustvarja pogoje, ki jih privabljajo in zadržujejo v urbanem okolju. Strokovnjaki so mnenja, da bi se labodi brez te prakse naravno razporedili po primernih habitatih v okolici, kjer bi lahko sami našli hrano in ustrezna območja za gnezdenje in vzrejo mladičev.'' Strokovnjaki opozarjajo, da so labodi divje živali, ki se morajo hraniti z naravnimi viri hrane in se prilagajati naravnim razmeram. Umetno hranjenje jih privablja v urbano okolje, ki ni njihovo naravno bivališče, poleg tega pa ostanki hrane privabljajo tudi glodavce.

MOM se zahvaljuje prostovoljcem

''Četudi Mestna občina Maribor nima formalno pravne obveznosti za varstvo labodov, želimo biti pozitiven zgled. Strokovnjaki ukrepe, kot so zaščita gnezd, omejevanje vznemirjanja in ozaveščanje javnosti, označujejo kot pozitivne. S temi ukrepi bomo nadaljevali. Prav tako resno preučimo vse pobude, ki jih dobimo,'' dodaja MOM, ki se prostovoljcem zahvaljuje, ob tem pa poudarja, ''da zaupamo in sledimo mnenju strokovnjakov, ki so potrdili, da so aktivnosti Mestne občine Maribor glede labodov primerne.''