Mestni svetniki MO Maribor so župana Sašo Arsenoviča obvestili o zbiranju podpisov za organizacijo izredne seje mestnega sveta, na predlog predstavnikov civilne iniciative Za pravično delitev prometnega bremena v centru Maribora.

Mestni svetniki MO Maribor so župana MO Maribor Sašo Arsenoviča obvestili o zbiranju podpisov za organizacijo izredne seje mestnega sveta, na predlog predstavnikov civilne iniciative Za pravično delitev prometnega bremena v centru Maribora. Župan MO Maribor Saša Arsenovič je civilni iniciativi šel naproti s točko na redni seji Mestnega sveta MO Maribor, kjer bi pobudniki iniciative lahko predstavili svoj pogled na zaprtje Koroške ceste za promet, vendar so se le-ti odločili, da bodo s pomočjo mestnih svetnikov zahtevali sklic izredne seje.

Vodstvo MO Maribor je s svojo odločitvijo o spremembi prometnega režima strogo mestno jedro razbremenilo tranzitnega prometa in ga tako razporedilo na različne lokacije. Promet je pretočen, hkrati pa se je na Glavnem trgu in Koroški cesti odprl nov prostor, ki omogoča razvoj in predvsem povezavo dveh pomembnih življenjskih prostorov – Drave in Mestnega parka z zaledjem, so sporočili z MOM.

Dolgoročna vizija vsekakor je, da v tem vmesnem prostoru ni motoriziranega prometa z izjemo intervencijskih, dostavnih in vozil stanovalcev. MO Maribor se vsekakor zavzema, da bo prometu v centru mesta našla alternativo v trajnostni mobilnosti, ki se že kaže v večjem številu stojal za kolesa in motorna kolesa, projektu souporabe koles, ki bo zaživel spomladi, ureditvi kolesarskih poti in zniževanju klančin, »car-sharing-u«, ki v mestu deluje že nekaj let in tremi električnimi vozili Maister, ki so namenjeni brezplačni uporabi občanov.

Bo rešitev tunel?

Več kot 12 tisoč avtomobilov dnevno na Koroški cesti se je preusmerilo in razpršilo na druge ceste, vključno s Koroškim mostom, žal pa tudi Lentom in Mladinsko ulico, kar si vodstvo MO Maribor prizadeva rešiti s tunelom na povezavi med Gosposvetsko cesto in Mlinsko ulico.

Vodstvo MO Maribor je s projektom tunela pod mestnim jedrom apeliralo na Ministrstvo za infrastrukturo in ga z njimi trenutno usklajuje ter si prizadeva, da bi država tunel financirala po vzgledu obvoznic Bled, Škofja Loka in predora Markovec. Glede prometa in življenjskega prostora v starem mestnem jedru je bilo v preteklosti veliko pomanjkljivosti, ki jih bo MO Maribor reševala z vizijo ureditve mestnega parterja vse od nabrežja reke Drave preko Glavnega trga in Koroške ceste, z vključenimi malimi uličicami, vse do Mestnega parka, ki bo letos dobil tudi prenovljeno promenado na 10 000 m2, so sporočili.

Na mestnem parterju v prihodnosti, ko bo pod mestnim jedrom tekel tunel, motoriziranega prometa, razen intervencijskih vozil, dostave in prometa za obveznosti stanovalcev, ne bo. MO Maribor bo zato kot druga največja slovenska občina še naprej skupaj z državo iskala rešitev za prepotrebno ureditev tranzitnega prometa v mestu.