Piramida velja za priljubljeno izletniško točko Mariborčanov in obiskovalcev od drugod. Gre za 386 metrov visok mestni grič, katerega razpoznavni znak so vinogradi, tam najdemo tudi kapelo s kamnitim Marijinim kipom, ki so jo postavili v spomin na mariborski grad, ki je nekoč stal tam. 

V postopku obnove vinograda 

Že v lanskem letu, ko je družba Mestne nepremičnine iz skupine JHMB odkupila Vino Piramida d. o. o. in prevzela državne vinograde, smo slišali, da bo Piramida dobila povsem novo podobo. S prvimi ureditvenimi deli so začeli že letos spomladi, prihodnje leto pa načrtujejo zasaditev novega vinograda.

V primeru Piramide, ki je s svojo veduto med najbolj prepoznavnimi simboli mesta, gre za z zgodovinsko dediščino zelo bogato področje. Vinograd na Piramidi je bil namreč prvič omenjen v listini iz leta 1243, s katero sta Friderik (s pridevnikom Monarchus) in njegova žena Alheida po svoji smrti zapustila vinograd na Grajskem griču (Monte castri, danes Piramida) in še en vinograd na območju šentpavelskega opata žičkemu samostanu.

Po porušenju prvotnega mariborskega gradu leta 1528 so na Piramidi obnovili vinograde, kar priča o izjemno dolgi zgodovini vinogradništva na tem območju, ki danes piše novo zgodbo.

Ker so obstoječi vinogradi povečini zaraščeni in neuporabni, jih bodo v kratkem odstranili. "Ti vinogradi niso bili obrezani že tri do štiri leta, del Piramide pa je zaraščen že vsaj deset let. To pomeni tudi nevarnost za zlato trsno rumenico in podobne bolezni," nam je povedal  Marko Breznik, mag. kmetijstva in specialist za vinogradništvo, zaposlen na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor. Omenjeni zavod so namreč Mestne nepremičnine prosile za mnenje glede krčenja obstoječega in zasaditve novega vinograda.

Na strmih predelih tolerantne sorte 

V glavnem je Piramida zasajena z renskim rizlingom, ki naj bi ga bilo v novi zasaditvi precej manj, še pravi Breznik in doda: "Kot svetovalna služba smo predlagali, da bi na strmih predelih zasadili tolerantne sorte. Verjetno bo nekaj žametovke, torej sorte Stare trte. Možno pa je, da se bo vrnilo tudi nekaj renskega rizlinga. Dejstvo je, da tolerantne sorte zahtevajo manj škropljenja s fitofarmacevtskimi sredstvi. Piramida pa je tudi sprehajališče, skoraj kot park. Ljudje morajo razumeti, da je treba konvencionalne sorte škropiti tudi pet- do osemkrat. To pa zagotovo sproža nasprotovanja. Tolerantne sorte tega ne zahtevajo toliko. Tako da bo šel moj predlog v tej smeri, vseeno pa so želje tudi po konvencionalnih sortah, kot so renski rizling, modri pinot in žametovka. Najverjetneje bo sredinski, strojno dostopen del Piramide zasajen s konvencionalnimi sortami, težje dostopni in strmi predeli pa s tolerantnimi. Kakšna bo celovita zasaditev, pa se bo izkazalo v prihodnjih letih. Trenutno namreč še poteka razprava o sortah in metodah njihove zasaditve."

Predvidoma gre za približno 3 do 3,5 hektarja vinogradov, ki jih bodo postopoma zasadili v naslednjih letih. 

Vino Piramida sicer napoveduje celostno prenovo območja, ki bo presegala vinogradništvo. Poleg obnovljenih sprehajalnih poti načrtujejo zasaditev učnih in medovitih rastlin, ureditev učne poti z zgodovinsko in naravno vsebino ter izboljšanje dostopa, tudi z električnimi vozili za turiste, starejše in gibalno ovirane.